ojla! tukaj je nov del! (po dooolgem času)
HARRY
Petunija me je povabila v hišo na čaj. Tam smo se malo pogovarjali. Dudleya je zanimalo, kako smo premagali Mrlakensteina, Petunija se je pogovarjala z Ginny, Teddy se je igral na tleh, Vernon pa je vse skupaj opazoval. Mislim, da sta se Petunija in Ginny kar dobro ujeli. Ginny se zna pogovarjati s takimi ljudmi. Ginny je pogledala na uro in rekla:" Harry iti morava." Zmedeno sem pokimal. Ko smo se že na pol izdejanjili sem zaslišal nekaj, kar ne je pretreslo. Vernon je rekel: "Oprosti Harry." Nisem imel časa razmišljati, saj sem se že udejanjil doma, kjer mi je Ginny pričarala prevezo na oči in me priklopno izdejanjila nekam. Ko sem končno lahko snel prevezo sem videl, da sem v Jazbini. Nenadoma sem za sabo nekaj zaslišal. "Vse pozno najboljše Harry!" Nič mi ni bilo jasno, dokler se nisem obrnil. S stropa je visel napis "vse najboljše za pozni 17. rojstni dan!" In videl moje prijatelje. Ker še vedno nisem bil prepričan kaj se dogaja in se je to očitno videlo je Hermiona začela pojasnjevati. "Ker lani nisi mogel praznovati 17. rojstnega dneva, pa je ta eden naj pomembnejših smo ti danes pripravili nadomestnega. Z Ginny sva celo spekli enako torto!" Bil sem presrečen. Tam niso bili samo moji boljši prijatelji. Bili so VSI moji prijatelji. Še sošolci.
(Seznam ljudi, ki so bili tam:
- Seamus Finnigan
- Dean Thomas
- Hagrid
- McHuddura (ja vem, da je učiteljica ampak sem jo hotela zraven)
- Loona Liupka
- Spack
- Katie Bell
- Oliver Wood
- vsi Weasleyi
- Neville Velerit
- Aberforth Dumbledore
- Sirius Black
- Hermiona Granger
- Angelina Johanson
- vsi profesorji z Bradavičarke
- Padma Patil
- Parvati Patil
- Grop (ki je stal zunaj)
- Krallek Kehomet
Ginny je uspela povabiti celo Charlievo novo punco, ki je nihče še ni spoznal. Vsi so mi (po nepotrebnem) prinesli darila. Ravno sem bil na sredi, ko sem zaslišal trkanje sovjega kremplja, ki ga je imela samo ena sova. Ena sova, ki ne more biti ta, ki trka. Sova, ki je umrla za moje življenje. Hedwig. Ampak ne more biti ona! Umrla je! Zadeli so jo z kletvijo smrti! Vendar hkrati nikoli, res nikoli nisem slišal druge sove tako trkati. Pogledal sem po obrazih tistih, ki so gledali proti oknu. Bili so začudeni. Na obrazu se jim je videla zmedenost. Pogledal sem proti oknu. Pomežiknil sem. Obrisal očala. Videl sem, pa nisem mogel verjeti. Hotel sem verjeti, pa nisem mogel. Na oknu je stala sova, ki bi jo prepoznal na tri kilometre. Ki je nisem videl že tako dolgo, da sem mislil, da celo življenje. Prvi, ki se je streznil je bil Neville. Šel je k oknu in ga odprl. Hedwig, če je bila to res ona mi je takoj zletela na ramo. Ginny je odvezala pismo na njeni nogi in mi ga podala. Prepoznal sem pisavo. Bila je Dudleyjecva okorna pisava. Pisalo je: "Harry! Ko sem jo videl na oknu tvoje nekdanje sobe nisem mogel verjeti. Ampak je ona. Pogledal sem tvoje risbe in videl, da ima na krilu enako znamenje. Povedal sem ji, kje si in jo, ko sem ji dal jesti poslal k tebi. Upam, da mi kmalu razložiš kako je to mogoče, saj si rekel, da so jo zadeli z urokom smrti.
Vse najboljše, prilagam darilo, Dudley
P.S. Spomnil sem se, da je bil tisti tvoj prijatelj navdušen nad kovanci. Prilagam najnovejšega." Prilepljen je bil kovanec. Nov, še bleščeč. Ampak bil je kovanec trikotne oblike. Na zadnji strani pa je bila narisana... Čarovniška palica! Nisem mogel verjeti svojim očem. Nisem več vedel, ali sanjam ali je vse skupaj res. Začeli smo jesti. Sredi juhe je začel Arthur govoriti. "Veš, Harry, spomnil sem se na vprašanje, ki sem ti ga zastavil pred sedmimi leti, ko si sedel na točno tem mestu, a nanj še zdaj nimam odgovora. In sicer: kaj je namen gumijaste račke?" Začel sem se smejati. "No... Za zabavo je." Preostanek dneva je bil čudovit.
Hehe, vem, da ne bi smela kar tako vračati likov k življenju ampak obljubim, Hedwig je zadnja (upam, da se tega lahko držim).
tokrat imam ZA VAS NALOGO. lahko si izberete kaj napišem v naslednjem delu.
a) kako se Harry in Ginny zaročita
b) kako se Ron in Hermiona zaročita
c) kako odkrijejo zakaj je Hedwig živa.
LP, Hermiona