In tako. To je bila moja tretja naloga. Zvečer so me poklicali in zjutraj sva z Jakom že letela v Kalifornijo. In zdaj sva se že peljala tri ure stran od letališča. Celo pot sem le strmela v rano v moji roki. »Grace poglej ven.« je rekel Jake in končno sem pogledala ven. Šele zdaj sem videla, da se peljeva ob obali. Na obeh straneh avtoceste ceste je bil drevored palem. In iz avtoceste sem videla na tisoče plaž in svetlečo se morsko vodo. Kalifornija je res čudovita a naloga je bila presneto nevarna. Zdaj bi lahko rekla, da sem v raju, če nebi pomislila, da imam za opraviti težko nalogo. In po eni uri vožnje sva se ustavila. Jake je zavil s ceste in avto parkiral ob ogromni vili tik ob morju. Takoj sem skočila ven iz avta in stekla po marmornatih stopnicah do ogromnih pozlačenih vrat. Odklenila sem jih in jih pridržala Jaku, ki je bil zabasan z mojimi kovčki. Odložil jih je v veži in se odpravil še po svoje. Stopila sem iz veže v ogromno sobo in prižgala luči. Ampak luči niso bile luči ampak ogromni lestenci. Občudojoče sem stopila čez sobo in se odpravila po čudovitih stopnicah poiskati svojo sobo. In končno sem jo našla. Bila je popolna. Na moji čevi je bila moja samska in velika kopalnica. Stopila sem naprej in na svoji desni videla veliko toaletno mizico. Na drugi strani sobe so se lesketala velika okna in tam sem imela popoln pogled na lesketajočo se morsko vodo in najino samsko plažo. In na moji desni je bila ogromna postelja in nasproti nje ogromen televizor. Vila mi je bila zelo všeč, saj je bila kombinacija starinskosti in novodobnosti. Hitro sem stekla čez vilo v vežo po kovčke, jih zvlekla v sobo in oblačila spravila v omaro.In ker oblačil nisem imela veliko s sabo sem se odločila, da jih grem kupit v mesto. Na rame sem si uprtala nahrbtnik in v prtljažniku vzela torbo v kateri je bil moj električni skiro, ki je moje prevozno sredstvo, saj še ne morem sama voziti avta. In tako sem se odpeljala v mestu. Vozila sem se po kolesarski progi, ki je tekla zelo blizu morja. Ko sem se vrnila iz nakupov sem pa šla na pomol. Gledala sem levo in opazovala naše sosede, ki so bili najini usumljeci. Oz. osumljenec je bil Rafael Underwood. Oni so živeli zraven te vile in ker so jo dajali v najem jo je najina agencija najela in zdaj se morava delati, da sva bogata in, da bova dopust preživela v tej dragi vili. Ko sem se naveličala pluskanja morske vode v skale pa sem odšla po kamniti potki v vilo. Tam je že bil Jake, ki pa je že preverjal osumljenega. Usedla sem se zraven in prebrala: Rafael Underwood. Usumljen je ujemanja redkih ptic in prekupčavanja z njimi, katere proda na črno delujočim restavracijam. Zaradi njega so že v nevarnosti izumrtja 3 redke vrste. Ko sem to prebrala se mi je paralo srce, ker sem velika ljubiteljica ptic. Ker sem bila tako zelo razburjena sem se odločila, da se odpravim na sprehid po peščeni plaži. Oblekla sem si tanko svilnato obleko si obula drage sandale in stopila na kamnito potko. Tako sem hodila ob obali in razmišljala o vsem kar sem prebrala, ko me je nekaj prijelo za ramo. Čisto sem otrpnila zaprla oči in se obrnila. Odprla sem oči in pred menoj je stal…
Upam, da vam je všeč.
Lp. flamingo
Upam, da vam je všeč.
Lp. flamingo
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wawwww zlo dobra ideja za zgodbo:heart:zasluzs si vec lajkov pa komentarjev:kissing_heart:definitivno spremljam:heart::kissing_heart:
Adiosss
Adiosss
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično! Zelo napeto.:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful dobro do zdaj ma nevem če bom komentirala kr grem hitro naprej brat
0
Moj odgovor:
Sram me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska in ne znam se odpreti ljudem
Zadnje čase doživljam zelo veliko stisko zarafi pritiska v šoli saj mi nič več ne gre zato so thdi moji treningi odbojke slabši. problem je ker vedno ko se poskušam pogovoriti z ljudmi o mojih čutvih se potem počutim zelo ashamed in me je sram in to obžalujem. zgodilo se je, da sem se zelo slabo počutila na treingu odbojke in je to trener opazil in me vprašal kaj je. vsedla sem se in se z njim pogovarjala in mi je svetoval in pomagal in zdaj se počutim cel čas sramotno pred njim. zahvalila sem se mu 3x a vseeno me je sram in ne vem zakaj samo čudno je, zvija me v trebuhu ker sem mu to povedala. ne vem kako se naj soočim z njim. odbojko treniram zdaj drugo leto in dejansko nikoli nisem izvedela kdaj ima rojstni dan tako da kak je normalen način da vprašam kdaj ma rojstni dan ko bom na samem z njim da se mu zahvalim nekako?
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(38)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(57)
Nič posebnega , že vse vem.
(20)



Pisalnica