"No tako. Sedaj je pa že čas, da tisti, ki pomagate pri prireditvi, greste v dvorano. Ostali pa bomo skupaj šli tja čez 10 minut. Če se ne motim, je zbor že zbran in pridno vadi." je rekla učiteljica. Trudila se jim je nasmehniti, nato je pa dodala:"Kdo vse pomaga? Liam in Dylan, logično... Še kdo?... Aha, Emma, Nastja in Liv. No, kar pojdite, ker se vam že malo mudi." Vseh pet je vstalo in odšli so iz razreda. Hodili so po hodnikih - šola jih je imela ogromno - proti veliki dvorani, ki je bila zbirališče mlajših učencev med odmori in služila raznim predstavam ter literarnim večerom, ko so jo potrebivali. "Pa ste le prišli," je rekla nekoliko nižja učiteljica glasbe in se nežno nasmehnila. "Hitro pojdite do gospe knjižničarke, ki vam bo dala navodila. Jaz moram vaditi z zborom" jim je ukazala. Vsi tri fanjte so ubogljivo prikimali, punci pa sta se samo zasmejali. Potem so skupaj stekli v zaoderje do šolske knjižničarke. "Tukaj smo. Žal nam je, ker zamujamo," je zadihan od teka razložil Dylan. "Še dobro da ste tukaj. Liv, ti se kar vsedi k učitelju Timotheju"(učitelj računalništva)"da ti razloži kdaj moraš vklopiti in izklopiti kakšen zvočnik ali karkoli že delaš. Jaz o tem nimam pojma." Liv je ubogljivo stekel proti mizi z računalnikom in vso drugo računalniško kramo. "Liam," je rekla knjižničarka in se obrnila proti njemu"poišči Aarona in mu daj ta list, prej sem ga nekje videla. Pa kar zvadi svojo točko. Resnično sem ponosna nate." Liam je rahlo zardel, a kljub temu je bilo na njegovem obrazu zaznati žalost. Šel je, tik pred tem pa Dylanu nekaj šepnil na uho. "Vidve, Nastja in Emma, se ogrejta in preoblecita. Nina vaju čaka na klopci." Je rekla. Prikimali sta, ter se napotili do klopice okoli 20 metrov stran. "Ti, Dylan," je začela knjižničarka,"pa si šeenkrat preberi svoje besedilo. Potem pa sporoči vsem iz tvojega razreda, da naj se pripravijo, ker se bo proslava začela čez dve minuti." Dylan je kot bi mignil ubogal in si prebral besedilo. Medtem ko so bili vsi v zaoderju zaposleni, so se sedeži na tribuni polnili z učenci. Prvi razredi so sedeli čisto spodaj, deveti pa zgoraj. Čez približno minuto se je v zaodreju zaslišal knjižničarkin glas:"Vsi nastopajoči pridite, ker se bo predstava ravnokar začela." Liam je skupaj z Aaronom je stekel k Dylanu in skupaj so šli do šolske knjižničarke. "Niki, ti greš prva na oder. Kar pojdi" je naročila. "Pripravijo naj se Nina, Emma in Nastja. Takoj za njimi mora na oder iti Jan in Niki, ki je sedaj že šla. Za ostale vam povem čez nekaj minut." Takoj ko je utihnila, se je že zaslišala tiha glasba. Ta je nekako oznanila začetek predstave. Na oder je prikorakalo dekle z črnimi lasmi, ki so ji segali malo čez ramena. "Lepo pozdravljeni," je začela,"učenke, učenci, gospa ravnateljica, seveda, učitelji in učiteljice ter ostali delavci šole." Za trenutek je utihnila, saj je sledil aplavz. "V čast mi je, da lahko danes stojim tukaj, na tem odru. Za to je poskrbela šola, ki je tako mene, kot vse vas izoblikovala v to, kar smo. Hvala! Še posebej bi se pa rada v imenu vseh učencev in učenk zahvalila ravnateljici, Katji Vinklernik!" Je ponosno dejala Niki. Stopila je nekaj korakov nazaj, v ospredje pa so na oder stopile tri dekleta; Nina, Nastja in Emma. Oblečene so bile v temno modre obleke. Razporedile so se po odru in ob glasbi zaplesale. Vrtele so se po odru, skakale in plesale. Izgledale so kot leteči metulji ujeti v glasbi in plesanju. Po odlično izvedeni točki, so plesalke šle iz odra, v ospredje odra, pa se je ponovno postavila Niki. "Brez ravlateljice, bi bila šola povsem drugačna. Ne rečem da slabša, a na svoj način drugačna. Vsekakor smo lahko ponosni, da imamo za ravnateljico gospo Katjo Vinklernik, ki je že prej dolga leta delala na šoli, poznana, kot izjemno prijazna svetovalka," je rekla in dodala:"Gospa Vinklernik, vabljeni ste na oder." Potem se je nasmehnila in s pogledom sledila ravnateljici, ko je hodila na oder. Ko je čez nekaj trenutkov prišla na oder, se je po dvorani razlegel aplavz. Niki ji je podala mikrofon. "Dragi učenci in učenke," je začela:"spoštovani sodelavci in sodelavke, še v mojem imenu lepo pozdravljeni! Tako, pa je hitro minilo novo šolsko leto, ki je prineslo kar nekaj prememb. Skupaj smo gradili odnose in tako smo vse bolj povezani. Tako kot vsako leto, so bili tudi to leto vzponi in padci. Ampak pomembno je, da se po podcu poberemo in plezamo naprej s še večjo močjo. In točno to so letos naredili mnogi učenci, na katere sem neizmerno ponosna. Prosila bi vas, da se mi na odru pridružite učenci, ki jih bom poklicala." Za trenutek je utihnila in pogledala proti zaoderju iz katerega je na oder stopila ženska z vrečkami v rokah. "Bomo začeli z najmlajšimi. Fabien Ollicard, učenec četrtega b razreda!" Mali temnolas fantek je ves prestrašen vstal iz stola in počasi korakal do odra."Fabien se je letos udeležil tekmivanja iz robotike, tam dosegel odlično 14 mesto v državi in si priboril srebrno priznanje." Ravnateljica se mu je nasmehnila in ko je bil dovolj blizu, mu je podala roko,"Čestitam!" Čez slab trenutek je do njega stopila ženska, ki je imela prej v roki vrečke. Medtem jih je odložila na tla in nazaj iz njih vzela eno. Dala jo je Fabienu in mu čestitala. Fantku je ravnateljica rekla, naj se vsede na enega izmed praznih stolov najbližje odru, kjer se bodo vsedli tudi vsi ostali učenci, poklicani na oder. "Učenka šestega a razreda, Enna Vauput!" je gospa Vinklernik veselo vzkliknila," pridi. Enna se je letos odlično odrezala na tekmovanju iz matematike in dobila srebrno priznanje. Poleg tega je tekmovala tudi v angleškem jeziku, ji je pa priznanje za las ušlo." Ravnateljica je čestitala tudi njej, gospa zraven nje, pa ji je dala darilo. Enna se je vsedla na stol k Fabienu. Gospa Vinklernik je poklicala še eno učenko sedmega razreda, Astrid Blom. "Sedaj pa smo prišli do osmega. razreda. Na oder vabim Dylana van Griffina, učenca osmega razreda. Ta si je priboril srebrno priznanje pri tekmivanju iz znanja geografije. Naj poudarim, da je bila letos konkurenca še posebej težka." Dylan je iz zaoderja prikorakal na oder in ko je dobil vrečko v kateri je bilo darilo, se ni vsedel na stol, temveč je odločno odkorakal nazaj v zaoderje. "In še zadnji učenec, ki bi mu rada čestitala je Liam Bloem Quinn! Je prvi učenec na naši šoli, ki je dosegel zlato priznanje z drugim mestom v državi, pri tekmovanju iz glasbe. Za odlično zaigrano in odpeto pesem, bi mu rada iskreno čestitala." Je ponosno oznanila ravnateljica. Liam si je poskusil na obraz nadeti prepričliv nasmeh in tako stopil na oder. "Čestitam, zelo sem ponosna nate!" Je vzkliknila Katja Vinkler in mu stresla roko. "Hvala," ji je Liam odgovoril. Gospa zraven ravnateljice mu je dala darilo. Čez nekaj trenutkov se je že prikazal v zaoderju. "Hvala, gospa ravnateljica," je dejala Niki, ki je bila ponovno na sredini odra. "Oh, pa kje je zdaj Jan, ko ga potrebujem?" Se je naglas vprašala. "Sori, ker sem pozen," je rekel Jan, ki se je karnaenkrat pojavil na odru. "Končno...." je Niki zavila z očmi. "Ja oprosti no, poslušal sem Liama. Saj veš, tisti, ki obvlada petje." ji je ogovarjal Jan. "Daj no, Jan. Midva pa ja sedaj nastopava. Ne moreš si privoščiti, da kar zamujaš. No, če sem iskrena, me pa sedaj firbec matra. Kaj, če bi ga šla poslušati?" se je Niki delala. Bila je odlična igralka. "Ja, dobra ideja," je rekel Jan in dodal:"Kaj, če ga greva kar zdaj?" Niki je prikimala. Zavese so se zaprle in čez kakšno minito spet odprle. Tokrat je bilo prizorišče drugačno. Na odru ni bilo Niki in Jana, temveč je bil zgolj črn klavir sredi črnega odra. Celotna dvorana se je nekoliko zatemnila. Tako so nekateri gledalci skoraj spregeldali, da je na oder nekdo stopil. Bil je fant. Suh, ne preveč nizek, a tudi ne previsok. Imel je črne lase, ki so bili kot črni oblaki nad morjem - njegovimi očmi. V tišini je prišel do klavirja in se vsedel na stol poleg njega. Za ušesom je imel mikrofon. "Za osebo, ki mi je pomenila vse," je mirno, morda celo nekoliko žalostno dejal fant...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hej pilovčki!
Ker že ful cajta ni bilo novega dela, je ta daljši. Zgodba ima samo še en del in resnično upam, da vam bi všeč, tako kot upam, da vam je bil ta. Dobrodošli so komentarji in lajki, dobrodošli ste pa tudi vsi vi, da preberete naslednji del zgodbe.

Lepo se imejte,
#S2