Nemirno hodim sem in tja po dnevni sobi. Všeč mi je, kako donijo moji malo jezni koraki. McQueen in Walker sta šla zaslišati Pabrino Carpenter: starejšo sestro Samanthe Goldengate in nekakšno poslovno znanko Jamesa Kellya. Ne morem verjeti, da sta me zaklenila v stanovanje! In McQueen še kar debelo laže o najini sorodstveni vezi. Mislim, da je to stvar, ki jo najbolj sovražim. Ne, na prvem mesto kraljuje to, da po enem tednu še vedno ne vem vseh podatkov o ropu. Vedno znova mi na uho pride nekaj, kar še nisem slišala. Na primer: prvi večer je policistka čisto mimogrede dejala, da je Kelly poročen in ima 7-letnega sina. Tako je moja najdba pisala popolnoma nepomembna. Prav tako sta mi za lep čas zamolčala, da je Clarke v terapevtski ustanovi. Upam, da s 'terapevtsko ustanovo' ne mislita noriščnice. Sicer ne poznam krščanske vere (ali katerekoli druge vere), vendar morda je njegovo prepričanje res globoko zasidrano v njegovo dušo. Čeprav dvomim, da se v cerkvi verniki učijo porivanja ljudi iz višje ležečih točk ... Hja, precej prepričana sem, da to ni del obreda.
Dvignem pogled in poiščem preprosto stensko uro. 14.57. Kriminalistov še kakšni dve uri naj ne bi bilo na spregled, vendar jima absolutno ne zaupam. Ozrem se naokoli in poskusim najti kaj zanimivega. Knjižna polica je precej dobro založena, vendar so na njej za moje pojme dolgočanske knjige. Za večino sploh ne vem, o čem govorijo. S prsti narahlo preletim stranice. To sem v knjižnici rada počela. Bilo je pomirjujoče. Vendar zdaj mi sploh ni všeč. Knjige so preveč nove in ravne in brez duše. Duša zagotovo spremeni kup vezanih listov v knjigo. Stresem z glavo. Kot kaže se moram sprijazniti, da je knjižnica neprekosljiv kraj.
Pogled se mi ustavi na debelejši platnici, ki je videti precej bolj rabljena kot druge. Nagnem glavo in preberem naslov: 'Govorica telesa'. Hm... to bi pa lahko bilo zanimivo. Predvidno jo vzamem, poskrbim, da ostale knjige ne padejo na tla in svojo najdbo potežkam. Na robovih se vidno delajo uhlji in razcveti. Morda jo je McQueen pogosto nosil s seboj. Kotički ust se mi na rahlo privihajo. Potem moram to nujno prebrati. Knjigo predvidno odnesem do mize, preverim, če je na njej kaj drobtin (nekaj jih je kriminalist pustil med uživanjem čokoladnega rogljička za zajtrk) in začnem s podledom drseti čez besede in slike:

V današnji dobi, ko se spoznavamo nove načine komuniciranja, ima nebesedna komunikacija še vedno zelo pomembno vlogo in z njo vsekakor obogatimo verbalno komunikacijo in jo naredimo zanimivejšo. Morda z določenim gibom rok pripomoremo k lažjemu razumevanju, z rokami lahko orišemo obliko nekega predmeta. Z nasmehom, dotikom, prikimavanjem pa našemu sogovorcu pošiljamo informacijo, da nam je všeč, da nas zanima, da smo mu naklonjeni. Govorico telesa nam je dana že v zibelko, odvisna je od naše genske zasnova, nanjo ima ravno tako velik vpliv okolje v katerem živimo. Zavedati se moramo tudi dejstva, da naše telo, zavest in čustva vedno delujejo kot celota, zato so spremembe v drži telesa, v gibih, zelo odvisne od tega kaj čutimo in mislimo ter nasprotno. Govorico telesa običajno delimo na tri skupine, le-te razlikujejo govorico telesa različnih delov telesa (glej stran 7: Gestika, mimika in proksemika).

Vodilo ubogam in preskočim na stran 7:

Gestikulacija je sklop kretenj, katerih gibi se uporabljajo za medosebno komunikacijo. To so gibi rok, nog, glave, prstov, dlani in ramen. Še posebej pomembni in zgovorni so premiki rok in glave. Gesta je vsako dejanje, ki opazovalcu daje nek viden znak. Je oblika neverbalne komunikacije, ki se uporablja namesto verbalne komunikacije (glohonemi) ali v kombinaciji z njo. Nekateri gibi so hoteni, lahko jih nadzorujemo, nekateri pa so podzavestni (npr. ob žalostnem dogodku sklonimo glavo).

Mimika je gibanje telesa oziroma premikanje obraznih mišic kot izraz čustev oziroma duševnega razpoloženja. Z mimiko obraza ponavadi izražamo svoja čustva in tudi tukaj nekatere izraze lahko nadziramo, nekatere pa ne. Z mimiko smo sposobni razkazovanja arogance, samozavesti, jeze, strahu, vzvišenosti in še drugih čustev, ki človeka navdajajo. Najbolj zgovorne so naše oči, kar 80% informacij sprejmemo ravno z njimi. In ravno oči povedo največ, v njih preberemo vse, od ljubezni do žalosti. Tudi usta imajo svoj pomen v neverbalni komunikaciji, ravno tako izražajo naše občutke. Z njimi se tudi smejimo in je to znak našega veselja in sreče. Smejanje je odraz našega razpoloženja, nasmeh pa odraža naša čustva in odnos do sogovornika.

Proksemika označuje gibanje ljudi v prostoru ter njihov položaj v določenem območju. Človek že od nekdaj ščiti svoj prostor , ga označuje ter ga hkrati brani pred nepovabljenimi gosti. Pri tem ima pomembno vlogo tudi razdalja, ki jo ponavadi zavzemamo, ko z nekom komuniciramo. Prostor delimo na intimno osebno, družabno ter javno območje. V intimni prostor spuščamo svoje bližnje (mož, žena, starši, otroci) in mu dodelimo štirideset centimetrov. Prijatelje spuščamo v svoj osebni prostor, nikakor ne spadajo več v intimni prostor, čeprav se z njimi rokujemo, objemamo, itd. Socialni ali družabni prostor je namenjen tujim ljudem, ne dopušča možnost dotika. V javni prostor pa sodijo različne konferenčne dvorane, ker se prirejajo seminarji, predstavitve, sama komunikacija je zelo neosebna ...

Zmrznem. Nekaj ni prav. Če bi bila volk bi se mi zdaj ušesa zagotovo obračala na vse strani. S stopnišča zaslišim korake. ''To sta McQueen in Walker, to sta McQueen in Walker ...'' si prigovarjam. Vendar nekaj mi še vseeno pravi, da to nista onadva. Srčni utrip mi bliskovito naraste in srce mi čedalje glasneje buta v ušesih. ''Nekaj ni prav ...'' me čedalje glasneje opozarjajo možgani. Ja, nekaj zagotovo ni prav! Koraki se bližajo, dokler senca ne prekrije špranje pod vhodnimi vrati ...

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Živjo,
po enem mesecu minus en dan končno nov del. Imela sem veliko dela za šolo, tako da nisem uspela pisati. To je uvod v malo bolj napet del. Pred nekaj minutami sem tudi objavila novo pesem, če imate čas jo lahko preberete (Na avtobusni postaji, povezava: https://www.pil.si/forumi/pisalnica/pesmi-5/3 ). Če ne veste, kaj bi počeli, preberite Rivalstvo od Pisca (povezava: https://www.pil.si/forumi/pisalnica/rivalstvo ). Zgodba je res zanimiva, polna detajlov in kot izpod peresa pravega pisatelja.

Seznam oseb:
Clara Roger: glavna junakinja
Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime Sam Thomson
Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera
***
James Kelly: odgovorni na gradbišču za veleblagovnico
Norman Clarke: župnik

Salvador McEfferty: bogat poslovnež elektronskih naprav
Samantha Goldengate: žena Salvadorja McEffertyja
Phoebe Halliwell: mlada novinarka
Johnathan Brooks: stari knjižničar
***
Pabrina Carpenter: starejša sestra Samanthe Goldengate, znanka Jamesa Kellya
Carpenter: prejšni mož Pabrine Carpenter, umrl v letalsi nesreči
Goldengate: prejšni mož Samanthe Goldengate

govorica telesa povzeta po: https://www.preberite.si/govorica-telesa/