"Ah... ne skrbita, kmalu bosta spet z njo ..." se s čudnim prizvokom oglasi Clarke.
V naslednjem trenutku s hrbtom navzdol padam proti makedamskim tlem. Zakrilim z rokami in se z desnico ujamem za ozko izboklino. KAJ se dogaja?! Iz stavbe sem visela že nemalokrat, zato točno vem, kaj moram narediti. Zamahnem z levo roko ter se oprimem razpokane fasade. Za dva, tri centimetre obrnem glavo, se ozrem na vse strani in hitro precenim položaj. Spodaj po levi diagonali je majhno ukvirjeno okno - verjetno moja najboljša rešitev. Prste desne roke previdno odlepim od izbokline (cerkev jih ima polno in verjetno so mišljene kot okras) in se pomaknem na mojo levo. Morala bom skočiti in se med padanjem ujeti za polico. Vdihnem. Mišice se mi napnejo in adrenalin se mi požene po celem telesu, a hkrati sem popolnoma mirna. Spustim se. Čez trenutek se z obema rokama trdno oprimem ozke okrasne police ter komolce zapičim v trd okvir. V očeh imam prašne delce, vendar se ne smem ostredotočati na to. S stopali se previdno oprem kamnite stene. Zdaj me čaka najnevarnejši del. Če mi med odrivom spodrsne, bom imela kaj kmalu neprijetno srečanje z ostrimi kamenčki in praske bodo še lep čas moje spremljevalke. Osredotočim se. Zategnem vsako mišico in kito ter se potegnem skozi odprtino. Nekoliko nerodno sem pristala in uredila daljši zmenek med mojimi komolci in modricami, vendar mi je (glej ga zlomka) uspelo.

*

"Si v redu?"
"Ja, zakaj ne bi?" lahkotno odvrnem McQueenu.
"Ker te je Clarke porinil z zvonika!" reče policist z nekoliko privzdignjenim glasom.
"Ja, ampak sem okej," sem jaz še kar mirna. Take akrobacije so bile pri meni na dnevnem redu. Priznati moram, da tega padca (oz. potiska) nisem pričakovala, vendar sem bila že v precej bolj tveganih situacijah.
"Lahko bi se resno poškodovala ali celo umrla." Zadnje besede nekoliko pomečka, kot da se jih sramuje.
"Od kdaj pa vas skrbi zame?" rečem pretirano presenečeno.
Skoraj prebode me s pogledom: "Glej, ni mi vseeno. Bilo je nevarno. Lahko bi se ti kaj zgodilo."
"Pa se mi ni." Razmišljam, da bi mu povedala tisto z akrobacijami na dnevnem redu. Čez sekundo dodam: "Saj sem bila že v slabših situacijah ..."
To naj bi delovalo pomirjujoče, vendar dobim precej jezen odziv. Pravzaprav je nekaj popolnoma drugega kot odziv pomirjenega človeka. "Da si bila že v slabših situacijah?! Ravno zaradi teh 'situacij' otroci ne smejo živeti na cesti!"
Že ga hočem popraviti, da sem jaz tehnično gledano živela na strehi, vendar se zadržim. Moje pomirjevalne metode niso ravno ... pomirjevalne.

Proti nama stopi temnopolta policistka. Že od daleč ugotovim, da je to tista, ki si je ob mojem obisku policijske postaje delala kamilični čaj in rekla "Smo mar mi krivi, da so roparji izkušeni?". Na pogled izgleda precej prijazna in razumna. Spomnim se McQueenove igre v cerkvi. Lahko, da izgleda nadvse topla oseba, ampak pri kriminalistih nikoli ne veš, kakšni so v resnici. Zdaj v roki drži belo skodelico, iz katere se širi volj po ekstra sladkanem kakavu.
"Mislim, da potrebuješ nekaj toplega," reče in porine skodelico v sodelavčeve roke.
"V redu sem," zamrmra McQueen, vendar kljub temu srkne rjavo tekočino.
"Bo tvoja hči tudi kaj pila?"
Super, zdaj me je še celi policijski postaji predstavil kot hči.
Okimam. Res mi ni do kakava, kamiličnega čaja ali česar koli drugega. Vse kar hočem je, da bi me policist pustil pri miru. Od kod mu ta zaskrbljenost? Saj ve, da sem skoraj pet let preživela na prostosti. Kako pa misli, da sem se ognila kakršnim koli ljudem, ki bi me lahko strpali nazaj v sirotišnico? Jasno, da sem se morala naučiti med množico hitreje teči, plezati po strehah in se spuščati po žlebovih.
Ozrem se po prostoru. Peščica kriminalistov iz tega oddelka se sprehaja sem in tja in vsake toliko kateri precj opazno poškili proti meni. Videti so precej zaskrbljeni ob pogledu name, vendar nisem prepričana iz katerega razloga. Ali jih skrbi za mojo varnost ali pa (kar se meni zdi veliko bolj verjetno) sumijo, da McQueenu pomagam na primeru (kar je popolnoma res). Dvomim, da je zakonito v raziskovanje primera vključevati mladoletno osebo.

Kavču iz umetnega usnja se približa starejši moški širokih ramen. Kriminalista ob pogledu nanj nemudoma stopita k njenu. Čim bolj neopazno ju ošinem in ugotovim, da je v njunih očeh zaznati prikrito spoštovanje. Moški (verjetno njun šef) ju odvede na hodnik, kjer je manj ljudi (in najpomembnejše: ni mene) ter ju zaplete v pogovor. Opazujem jih skozi do polovice stekleno streno in poskušam ugtoviti, o čem govorijo. Dvakrat se skoraj neopazno ozrejo proti meni, kar lahko pomeni le, da je govora predvsem o mojem padcu (ali morda celo meni nasploh, kar bi bilo še huje, saj bi me lahko spet stlačili v sirotišnico). Zdi se mi, da je šef nekaj naročil temnopolti kriminalistki, McQueen pa nad tem ni bil pretirano navdušen. Na lahko si prikimajo in policista se vrneta k meni.
"Clara, naj ti predstavim mojo sodelavko Tess Walker," reče moj 'oče'. "Tess to je Clara - moja ... hči."
Torej je temnopolti policistki ime Tess Walker. Lepo ime. Seževa si v roke in jih nalahno streseva. Njena dlan je mehka in topla kot njen (upam) iskren nasmeh.
McQueen se obotavlja, nato pa vseeno doda: "Pomagala mi bo na primeru."

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dobro jutro!
Po 14 dneh končno nov del (je bil že čas). Ko bom končala s šolo in ocenami, bom verjetno bolj pogosto pisala. Upam, da ste uživali v branju.
Lepo se imejte in se (upam) kmalu beremo!
:spider:

Seznam oseb:
Clara Roger: glavna junakinja
Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime Sam Thomson
Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera
***
James Kelly: odgovorni na gradbišču za veleblagovnico
Norman Clarke: župnik

Salvador McEfferty: bogat poslovnež elektronskih naprav
Samantha Goldengate: žena Salvadorja McEffertyja
Phoebe Halliwell: mlada novinarka
Johnathan Brooks: stari knjižničar
***
Pabrina Carpenter: starejša sestra Samanthe Goldengate, znanka Jamesa Kellya
Carpenter: prejšni mož Pabrine Carpenter, umrl v letalsi nesreči
Goldengate: prejšni mož Samanthe Goldengate