"Šef se strinja. Pravzaprav je bil skoraj navdušen, ko je slišal, da sva (oprosti Clara: zate ne sme vedeti) se javila za podroben pregled okoliščin in dokazov," poroča Walker. McQueen postavi na mizo kamilični čaj, ki ga z veseljem sprejme. Moj 'oče' ima kot vse kaže celo zbirko čajev, kakavov in drugih toplih napitkov. "Mislim, da je vesel, da mu bova / bomo prikrajšali papirologijo."
Zamišljeno gledam v peno, ki se vrtinči v mojem bordo rdečem brusničnem čaju. Walker zagotovo ve, da je moja pomoč ilegalna - zakaj to potem dopušča? Ali je (tako kot sem jaz) opazila, da brez mene in mojega spomina ta primer še dolgo ne bo zaključen? Zelo nenavadno. Bi me to moralo vznemirjati?
"Čez dva dni bomo intervjuvali Phoebe Halliwell - mlado novinarko, ki piše za majhno podjetje *i* Diarium *i* ," reče med odrivanjem stola kriminalist. "Do takrat pa se morata naučiti samoobrambe."
"Ali si treniral karate ali kakšno drugo borilno veščino?" se pozanima Walker.
"Ne, vendar imam opravljeno višjo kriminalistično šolo."

*(čez dva dni ob 14.56)*

NYC prekriva pusta megla, katere vzrok je po dolgem času mešanje toplega in mrzlega zraka. Zavem se, da mi po rokah leze kurja polt in da se nenadzorovano tresem. Nazadnje je bilo tako mrzlo 22. februarja, tako vreme zagotovo ni značilno za poletje. Morda pa se motim in je vzrok spet promet (kako žalostno).
Pogled mi odplava do ljubke starinske, svetlo rjave kavarne. Približamo se ji in vztopimo v notranjost. Preplavi nas vas toplega zraka, ki diši po sveže pečenih rogljičkih in kakavu. Nasmehnem se. To je pravi raj za McQueena. Čutim, da se mi mišice sproščajo in me preplavja želja, da tu ostanem čim dlje. Angleško govoreči ljudje imamo za tak prostor dober pridevnik: *i* cosy *i* (*prevod: prijeten / udoben / topel / domač / prijateljski / zaupen ...*). Najdemo nekoliko odmakljen prostor in se usedemo za okroglo črno mizico.
"Zakonca Thomson?"
Dvignemo pogled in se zazremo v drobno postavo.
McQueen pokima in ji seže v roko: "Vi ste torej gospodična Phoebe Halliwell."
Walker posnema svojega 'moža' in izmenja nekaj vljudnih fraz.
"Upam, da Vas ne moti, če bo prisotna tudi najina hči Ella," se opraviči kriminalist "ravno sva jo pobrala v knjižnici."
"Seveda ne," mi toplo odgovori, ko se rokujeva.
Ko se vsi (ob škripajoči spremljavi) posedemo, naročimo kakav ter orehove piškote. Čutim, da se mi cedijo sline, ko opazujem tople slaščice iza stekla. Želim stresti glavo, da bi se osredotočila na načrt, vendar bi bilo to nekoliko preveč očitno. Namesto tega se podrgnem po sencih, sežem v nahrbtnik in se pretvarjam, da berem neko nadpovprečno kriminalko (zjutraj sem morala prebrati prvih dvajset strani, da bom vedela, kaj se dogaja).
Pogovor začne Walker. Dogovorili smo se za intervju o novem okoljevarstvenem podjetju, ki ga nameravata ustanoviti. Izpod knjige opazujem Phoebe Halliwell. Pripisala bi ji največ 25 let (po mojih ocenah je pravkar zaključila šolanje). Kar najprej opazim, so njeni do lopatic segajoči, valoviti, kostanjevo rjavo-rdeči lasje. Pol jih je skrbno spela v elegantno figo, ostali pa ji padajo čez ramena. Njen obraz je topel, prijazen in ... no, lep. Če je uporabila ličila, to ni opazno. Po nosu in licih ima nekaj komaj opaznih pegic. Oblečena je v stilu kavarne, v kateri se nahajamo: bela brezmadežna srajca, dolge, ohlapne, a še vedno elegantne hlače z rjavim karo vzorcem in tanka zlata verižica. Čez stol je obesila navadno, rjavo, sprano torbo za čez ramo, v kateri ima zapiske. Izgleda kot izjemno sposobna oseba. Verjetno bi tako nekako izgledal McQueen v ženski obliki z malo več samozavesti.
Čez dvajset minut se Walker opraviči in oddide na stranišče. Čez sekundo zazvoni McQueenov telefon.
"Oprostite, ampak nujno je. Mi dovolite minutko?"
Novinarka vljudno prikima in se posveti svojim zapiskom.
To je moj znak. Nekaj časa sem tiho in se odločam, kdaj naj začnem pogovor, ki je bistvo tega srečanja.
"Ali me želiš kaj vprašati?"
Nekoliko trznem ob nepričakovanem vprašanju. V trenutku se zberem in začnem igrati svojo vlogo.
"Kako to veste?"
"Svoje telo (vključno s stopali) si obrnila nekoliko bolj proti meni in knjiga te kot kaže ne zanima tako zelo kot pred minuto."
"Obvladate telesno govorico?" sem začudena.
"Ne ravno obvladam. Pri tebi sem imela bolj srečo."
Upam, da ne bo imela sreče tudi pri ugotavljanju pravega namena tega srečanja. Preden bi pogovor zapletla v poznavanje telesne govorice (o kateri zadnje čase berem), se osredotočim na mojo nalogo.
"Rekli ste, da pišete predvsem o okoljevarstvenih in gospodarskih problemih. Kaj pa o umorih ali ropih?"
"Ne, to pripada mojemu sodelavcu gospodu Miku Michaelsonu."
"Ali bi želeli poročati o tem?"
Zamisli se: "Ne vem, nisem prepričana. Ti članki sicer privabijo večjo publiko, ampak ... nekako ... groza mi je iskati informacije o tragedijah."
"Na to pa nisem pomislila. Meni se je še malo prej to zdelo vznemerljivo, ampak zdaj ... prav imate: take stvari ne bi smeli izrabljati za lastni prid."
"Je že dobro. To je pravzaprav kar počnem: ljudem želim pokazati dogodke iz različnih zornih kotov. Pa še: če raziskuješ nek umor, lahko morda (čeprav zelo redko) kriminalistom pomagaš."
Počasi pokimam in se pretvarjam, da tehtam neko vprašanje. "Ste že kdaj bili priča umoru?"
"Na mojo veliko srečo ne. Sicer sem bila v restavraciji s hitro prehrano, ko so jo oropali, ampak v bližini je bil varnostnik, ropar pa ni bil oborožen."
Naredim se osuplo in polno zanimanja. Poskusim skriti rdeč utripajoči klicaj, ki me opominja, da se oddaljujemo od glavnega cilja.
"Ali imaš rada kriminalke?"
"To je moja prva, ampak me je navdušila. Ker ste novinarka, sem pomislila, da bi mi znali malo povedati o umorih in ropih."
S kratkim nasmehom se opraviči, rekoč: "Žal mi je, ampak o tem ne vem ničesar."
Nekoliko poškili proti McQueenu, ki že tri minute telefonira. Zmanjkuje mi časa.
"Ste prebrali to knjigo?" poskusim pritegniti njeno pozornost in potlačiti dejstvo, da ponavadi ne začenjam nove teme.
"Ne, o čem govori?"
"Govori o nekem 17-letniku ..." poškilim v knjigo, kot da se poskušam spomniti imena "... Benu, katerega očeta obtožijo ropa banke."
Past je nastavljena.
"To pa se sliši zanimivo. Imaš že kakšnega osumljenca?"
"Ne, šele na 17. strani sem."
Presneto! Oddaljujem sem od bistva. Moji možgani zaženejo vse stroje in zavrtijo vsa koleščka. Utrne se mi ideja.
"Zdi se mi zelo zanimivo, da moraš nekoga oprati krivde. Bančni rop tudi ni tako grozen in zastrahujoč."
Nervozno čakam na njen odgovor. Ne spomnim se, kdaj sem bila nazadnje tako živčna. Aja čakaj - v McQueenovi pisarni. Stisne me v želodcu. Moram priznati, da je bilo takrat še petkrat huje.
"Upam, da bo knjiga dobra," je vse kar odgovori.
Okej, udam se. Sogovornici na kratko odgovorim in natakarja prosim, da mi prinese kozarec vode. To je znak za kriminalista. Z novinarko nadaljujem pogovor o kriminalkah (tudi ona obožuje Agatho Christie) in čez minuto se vrne Walker (ki je prisluškovala najinemu pomenku). Phoebe Halliwell nadaljuje z vprašanji, čez pet minut pa se nam z dolgim opravičilom pridruži McQueen. Ko se pretvarjam, da berem knjigo, tiho obžalujem moj neuspeh, da bi izvedeli kaj več.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Živjo,
opravičujem se za slovnične napake. Hvala vsem, ki mojo zgodbo spremljate, me podpirate in usmerjate k boljšemu pisanju. Preživite čim boljše počitnice in si kmalu pišemo!
Clara:spider:

Seznam oseb:
Clara Roger: glavna junakinja, lažno ime: Ella East, Ella Thomson
Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime: Sam Thomson
Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera, lažno ime: Lisa Thomson
Jessica Talley: blond policistka, zaslišala Jamesa Kelly-ja

***
James Kelly: odgovorni na gradbišču za veleblagovnico, ?lastnik sobe 79 v starem skladišču, sodeloval pri ropu banke?, levičar
Norman Clarke: duhovnik
Phoebe Halliwell: mlada novinarka

Salvador McEfferty: bogat poslovnež elektronskih naprav
Samantha Goldengate: žena Salvadorja McEffertyja
Johnathan Brooks: stari knjižničar
***
Pabrina Carpenter: starejša sestra Samanthe Goldengate, znanka Jamesa Kellya
Carpenter: prejšni mož Pabrine Carpenter, umrl v letalsi nesreči
Goldengate: prejšni mož Samanthe Goldengate