Pogled se mi ustavi na sliki Williama Fremonta. Kriminalistoma nisem povedala, da me na nekoga spominja. Prej sem to upravičevala za dejstvom, da mi tudi onadva nista vsega povedala, ampak to zdaj ni več ravno dober izgovor. Spet po drugi strani pa jima ta podatek ne bi pomagal, saj ne vem, kje sem ga videla. Po možnosti sem ga opazila na klopici v parku ali v vrsti za lekarno. Znova primerjam Fremontovo in žrtvino sliko in znak predaje zmajem z glavo. Žrtev ima uničen obraz in dlani do neprepoznavnosti.
"Kolikokrat najdete umorjenega tako em, porezanega?" rečem še vedno osredotočena na natisnjene slike.
Walker glasno izdihne skozi nos in utrujeno odvrne: "Iskreno povedano, ne vem, ampak lahko preverim."
Pomanem si izmučene oči ter zdrsnem na trd lesen stol. Niti za ped se nismo premaknili. Zvije me v želodcu. Umor verjeto sploh ni povezan z ropom, saj se je le-ta zgodil vsaj dan kasneje. Zaprem oči in se naslonim na neudobno naslonjalo. Še ena slepa ulica. si mislim Samo še ena slepa ulica, ki ne vodi nikamor.
Znova odprem oči in se namrščeno zagledam v stensko uro. Kovinski kazalci sporočajo, da je ura 20 in 47 minut. Upam, da si kriminalsta zaradi večerje ure ne bosta izmislila, da moram spat.

Sunkovito se dvigem. Morda je to najbolj otročja odtožba ... si rečem ... ali pa tudi ne. Znova pogledam proti izmaličenem obrazu.
"Ali imata še kakšno sliko žrtve pri banki?" se vprašujoče ozrem proti McQueenu.
Ta pokima, roko zakoplje v kup papirjev in mi ob šumeči spremljavi poda željeno fotografijo. Malomarno se zahvalim in podrobno preučim truplo. Znova in znova jo primerjam s sliko na steni, vendar ne dobim trdnega odgovora.
"Clara," me pokliče Walker iznad računalnika, vendar umolkne.
"Mm?"
Nato se ji čez obraz razpotegne spoznanje, v trenutku pozabi name in ozre se k sodelavcu: "Zakaj bi kdo želel žrtvi izmaličiti obraz?"
Kriminalist se prime za čelo: "Da žrtve ne bi prepoznali."
"Ampak zakaj bi potem v žepu pustil vizitko?"
"Da nas spelje na napačno sled? Ker je bil nepazlijiv?" na glas razmišlja.
Walker pokima: "Vzorec registerske tablice. Zakaj bi jo imeli, če bi njihovo vozilo zagotovo našli v manj kot tednu dni?"
McQueen navdušeno stopi proti mizi, za katero sedi Walker, in nadaljuje: "Da bi krivdo zvalili na Kelly-ja." Zamišljeno se spogledata in poskušata najti smisel. Všeč mi je, da si za spremembo ne skačeta v lase.

"Kdo je dal Talley podatke po času umora?" naenkrat bleknem.
"Pisali so ..."
V tem trenutku mi misli odplavajo drugam.

Že želim prijeti za kljuko, ko mi pogled pritegne notranjost drugih priprtih vrat. Srce mi skoči v grlo, vendar ga kmalu umirim. Vse je dobro, samo ... Hja, samo žrtev umora leži na kovinski postelji, njegov obraz je milo rečeno neprepoznaven in krvavi strdki mu 'krasijo' lasišče.

Ta druga priprta vrata niso bila ista kot tista, skozi katera smo kasneje šli. Walker je mene, McQueena, McEfferty in Goldengate peljala v sobo 187, ampak 'prava' žrtev je bila v sobi 188.
"Kdo ti je povedal, kje je truplo?" prekinem Walker. Srce mi naglo poskakuje.
"Oprosti, kaj?" se zmede, a popravi "Kdaj? Za prizorišče ali mrtvašnico."
"Mrtvašnica."
"Tally. Zakaj?"
"Ona ti je povedala številko sobe?" ji odgovorim z vprašanjem.
"Ja," reče Walker še vedno presenečena nad mojim 'zasliševanjem'.
"To je pomembno," se namrščim "zato prosim dobro premislite. Ali Vas je Tally poslala v sobo 189?" namerno izpostavim popolnoma novo številko.
"Ne, v 187."
Pomolčim. Walker ne bi lagala. Ali pač? Mislim, tudi ona želi rešiti primer.
"Em, bi mi lahko kdo ..."
"Bili smo v napačni sobi," prekinem McQueena. "Pravo truplo sem videla skozi priprta vrata v sobi 188, ko sem šla k Vam," rečem in pokimam priti kriminalistu.


------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Živjo,
to je 32. del in moram reči, da sem precej ponosna na njega, čeprav je krajši. Vprašanja, pripombe in utemeljena kritika so zelo dobrodošli, saj lahko le tako izboljšam svoje pisanje.
Ta zgodba bo verjetno imela 40 delov (nisem prepričana, vsakič dobim nove ideje in tako se zgodba daljša). Ko jo končam, bom začela pisati novo. Sredi februarja bom tudi odprla anketo, kjer boste lahko glasovali za fantastiko ali znanstveno-fantastiko .

Lepo se imejte
Clara



SEZNAM OSEB:
Clara Roger: glavna junakinja, lažno ime: Ella East, Ella Thomson
Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime: Sam Thomson
Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera, lažno ime: Lisa Thomson
Jessica Talley: blond policistka, zaslišala Jamesa Kelly-ja, ima dostop do podatkov o umoru Williama Fremonta
Patrick O'Donell: višji inšpektor z oddelka za preizkovanja umorov

https://www.pil.si/forumi/pisalnica/jaz-clara-dekle-s-strehe-se-eno-jutro-v-nyc/31