Policistu sledim v manjšo pisarno. Mislila sem, da me bo peljal v zasliševalnico ali karkoli je že tisti prostor kamor so šle ostale priče. Verjetno so vse sobe zasedene. Toliko bolje, res nisem želela čepeti v mračni sobi in drgetati pred naslednjim vprašanjem, kateraga odgovor bodo skrbno poslušali in zapisali. Kolikor sem izvedela med trournim čakanjem, so imeli v zasliševalnici (kako se temu sploh reče?) kamere in prisluškovalne naprave. Tako tvojih odgovorov ni slišal samo en, ampak cela postaja kriminalistov. Kako neprijetno ...

"Sedi," mi prijazno pomigne policist.
S pogledom sledim smeri njegovega iztegnjenega prsta. Usedem se na manjši stol pred njegovo delovno mizo. Slednja je precej neurejena: kupi sveže natisnjenih papirjev se mešajo s sponkami in pisali. Črn prenosni računalnik je odprt, na njegovem okvirju pa je nekaj barvnih samolepilnih lističev.
Kriminalist se z vzdihom usede za mizo in tako prekine moje razmišljanje. Pobrska po eni od mnogih map (vsi policisti imajo enake, le kako jih ne pomešajo?). Na hitro poškilim proti vratom. Seveda se miza nahaja med mano in vrati. Če bi samo pomislila na beg, bi policist v momentu prestregel moj nepremišljen pobeg. Zakaj je ta dan vedno slabši?
"Ne skrbi, hitro bova opravila ... Zasliševanja so bolj dolgočana kot zastrašujoča. V filmih večkrat taka izpraševanja napihujejo z nepotrebno dramo."
Pokimam. Nobenega policijkega filma še nisem gledala. Nimam p od pojma, kako naj bi to potekalo.
"Tvoje ime?" začne.
"Ella East," odvrnem z vnaprej izmišljenim imenom.
"Starost?"
"13," se zlažem. Že tako ali tako mi ne bi verjel, da sem leto in pol starejša.
"Naslov stalenga prebivališča?"
Presneto, na to pa nisem pomislila. Če si izmislim naslov na katerem naj bi živela, bodo kaj kmalu ugotovili, da tam ne živi nobena Ella East.
"Pred kakšnim tednom smo se preselili, tako da si naslova še nisem uspela zapomniti ..." rečem kar se da prepričljivo. Samo upam lahko, da me ne bo ujel na laži.
Za trenutek pomolči. "Rekla si, da se telefonske številke tvojih staršev tudi ne spomniš?"
Ko sem čakala, so me takoj vprašali za kontakt mojih skrbnikov. Želeli so jim sporočiti kje sem, da je z mano vse v najlepšem redu in podobne osladne vljudnosti. Seveda sem se pretvarjala, da imam obupen spomin. Kar naprej sem ponavljala, da znam telefonsko le na pol.
Svojo laž ponovno obrazložim.
Kriminalist si vse skrbno zapiše. Ne vem kaj si misli. Njegov obraz je nespremenljiv kot obrazi na bankovcih. Lahko karkoli rečeš ali narediš, a on bo še vedno le čečkal po obrascih in srkal kakav.
"Malo prej si rekla, da kombi v katerem so zločinci pobegnili, ni bil črn ampak temno moder. Si prepričana?"
"Ja," poskušam zveneti čim bolj odločno.
Policist nekaj časa s srebrnim kulijem trka ob mizo. Obraz se mu prvič malo spremeni. To me zmede.
" ... In kakor sem slišal, si si zapomnila registersko tablico ..."
Okamenim. Privzdigne pogled in me s svojimi kakavovimi očmi pogleda. Verjetno me tako gleda le sekundo, vendar meni se zdi cela večnost. Pa saj čas je že tako ali tako izjemno relativen ... Možganski koleščki se mi začnejo škripaje mrzlično premikati.
"Em... jaz ... Mislim, da ja ... ?" rečem s cvilečim glasom.
Še naprej me prebada s pogledom. Umirim ponorelo bitje srca in spravim glas na pravo ferkvenco.
"No, verjetno sem si le domišljala, da sem jo videla," odvrnem odločno.
"KNP-815?"
"KNR-815," ga popravim. Čez sekundo, ko se zamem svoje nepremišljenosti, dodam: "Vsaj zdi se mi ..."
Občutek imam, da se vedno bolj zapletam. Laž je napreč kot temna mrežica: vanjo se lahko z lahkoto zaviješ in skriješ nekaj podrobnosti. A kaj ti to pomaga, ko pa ima polno lukenj in se presneto hitro strga? En sam napačen korak in tvoja krinka je uničena.
"V največ treh sekundah si si bila zmožna zapomniti registersko tablico, svojega lastnega naslova pa v enem celem tednu ne?"
Prebledim.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Živjo,
upam, da vam je ta del všeč. Kot vedno mi je žal za morebitne slovnične napake. Že zadnjič sem na to opozorila, pa bom spet: registrka tablica je IZMIŠLJENA in da je morebitna podobnost z vam znano registersko naključje. Kakršna koli druga morebitna podobnost je nenamera in naknjučna. Prav tako bom vesela za še kakšnen predlog glede imen.

Hvala vsem, ki spremljate mojo zgodbo! Res sem vesela vsakega komentarja in všečka.