Moram povedat da bo ta del še posebej romantičen! No tako da raje nadaljujmo:

Stekla sem k vratom kjer je pisalo: Družina Bukovec ter Ivan in Sonja Bukovec. To sta bila očitno sva zvonca. Zdelo se mi je bolj logično da pritisnem »Družina Bukovec« in zato sem to tudi storila. Pozvonila sem. Nenadoma me je v trebuhu začelo ščemeti in upala sem da bo odprl Lukas in noben drug! Pogledala sem na uro (kar malo iz navade) in ugotovila da je ura pol štirih. Nenadoma je nekdo odprl vrata. Bil je Lukas! Ko me je opazil je začudeno in precej veselo rekel: »O živijo! Kaj pa ti tu?« Nasmehnila sem se mu in lahkotno ter priznam tudi malce živčno odgovorila: »Zdravo! Oprosti če motim rada bi te samo nekaj vprašala ampak mi je malce nerodno…« Pokimal je in mi odprl vrata in jaz se ustopila in hip za tem nadaljevala: »E, zanima me če bi me ti lahko naučil jahat!« sem vse skupaj hitro povedala. Očitno me Lukas ni razumel saj je odgovoril: Hm, jadrat bo pa malce težko…« Že sem odprla usta a me je ta prehitel in nadaljeval. »Hec! Lahko te naučim jahat! A maš mogoče kakšno opremo za jahat ali pa kaj takega?« Odkimala sem in ga zaskrbljeno pogledala. On pa se mi je samo nasmehnil in mi sproščeno rekel: »Ni problema mamo mi sedlo, škornje za jahat in čelade. Vidno sem si oddahnila in Lukas se mi je ponovno nasmehnil in predlagal: » Greva do hleva?« Pokimala sem in mu pritrdila s: »Seveda!« Med hojo do hleva sem mu rekla: »Sem spoznala tvojo sestro…« Še preden sem mu lahko pojasnila kaj se je zgodilo me je prehitel: »Oprosti če ti je rekla da imaš grdo ime to vsem govori! Ampak veš zakaj? Zato ker sama ni zadovoljna s svojim imenom!« Videti je bil ves jezen in zato sem se odločila da spremenim temo: » Lepega konja imate!« Lukasa sem s svojim komentarjem vidno razvedrila saj je pritrdil: » O ja! In veš ta konj se prenaša iz roda v rod!« Čeprav se nisem ravno spoznala na pasme konjev sem vprašala: »Katere pasme pa je?« On mi je z veseljem odgovoril: »Arabec je in je čistokrven!« Ko sva se približala hlevu in sem ga lahko bolje videla sem rekla: »Res je veličasten! Lepe barve je in videti je povsem sproščen!«
Lukas je prikimal in rekel: »Oj ja!« Nasmehnila sva se drug drugemu. Gledala sva se naravnost v oči Njegove lešnikove oči so me gledale in moje so ga gledale nazaj. Lukas se mi je nasmehnil in nepričakovano rekel: »Všeč si mi!« To je rekel tako nepričakovano! Zardel je in v obraz je bil videti kot rdeč paradižnik. Hotela sem ga spraviti iz zagate in zato sem rekla: » Ti si mi tudi več!« Lukas je še bol zardel in kmalu sva bila v glavo rdeča kakor kuhana raka. Nenadoma se je Lukas približal mojem obraz in jaz sem storila enako. A kar naenkrat se je nekdo prikazal pred nama!

Kdo je bil to pa izveste jutri!<3