Torej:

»A si ti Zala?« se je zaslišal tih glas. Prikimala sem negotovo potem pa se spomnila da me verjetno ne vidi in rekla: »Jap.« Nenadoma se je zadnja kabina stranišča (ki je bila tudi največja saj je bila namenjena Sofiji oz. invalidom) odprla. Iz kabine je prilezla najmanjša in najbolj suha punca in rekla: »Zamujaš! Mimogrede stlači se v to kabino!« S prstom je pokazala na zadnje stranišče. Zdaj se mi je šele posvetilo (pri meni traja malo dlje da se vklopijo možgani, predvsem pri logiki). Vseh devet punc se je stlačilo v to majhno kabino! Nekaj časa sem opazovala punce ki so bile natlačene v kabini nato pa se sprijaznila s dejstvom da se bomo morale še malo stlačiti če bomo želele vse priti notri. Po minuti tlačenja in ruvanja (dobesedno) smo se le nekako »udobno« namestile. Že sem se hotela pritožiti nad tem da se dušim pa sem si hitro premislila saj sem opazila da nisem edina. »Torej!« je začela Maša in s tem prekinila moje misli. »Kot veste imamo sestanek! Zbrale smo se da pogovorimo o Nastji!« Napravila je ne prijetno tišino s katero je hotela ustvariti napetost. Vendar ji ni ravno najbolje uspelo in zato je raje hitro nadaljevala: »Kot smo opazile nekatere Tara Nastjo izkorišča tako kakor je Nastja nas. No in če ima katera kašen predlog glede pomoči Nastji bi se toplo priporočala!« Vse smo tiho strmele v tla. Nenadoma se je oglasila Sofija in odgovorila: »Kaj pa če bi to povedale učiteljici in ravnateljici?« Nenadoma je Sofija povedala to kar je povedala Maša le da je nazadnje nasprotovala odločitvi zdaj pa je bila za. »A ni ravno naloga našega društva da se upremo nesramnim ljudem?« je rekla Viktorija in dvignila obrvi kar je že parkrat naredila, ko ji kaj ni bilo po godu. Viktorijin odgovor je Sofijo presenetil zato je nekaj časa mirno strmela v tla kot da ni slišala potem pa nadaljevala: »Res je ampak to je veljalo za nas in me smo to opravile. Zdaj pa je čas da to povemo tudi učiteljici! Saj so za to v šoli da nam pomagajo!« Na njen odgovor smo nekatere prikimale. »No torej predlagam da spet glasujemo!« je rekla Maša ter naredila red. »Kdor je za to da povemo učiteljici kaj se dogaja naj dvigne roko!« Roko smo dvignile jaz, Maša, Sofija, Maruša in Špela. Na koncu pa jo je povzdignila še Viktorija. Ta je spodbudila še Pavlino, Karolino ter ostale. Ko so bile vse roke v zraku je Maša ponovno začela: »Zmenjeno! Povedale bomo učiteljici in zato…« Zazvonil je zvonec, ki je oznani začetek pouka in zato Maša ni mogla nadaljevat, saj smo se punce v sekundi zapodile ven in kabine. Jaz sem se zaradi tega ker je bilo tam notri tako vroče pa tudi ker se je že začel pouk!
Hvala vsem, ki še berete mojo zgodbo in še iste obupali nad branjem! Res vam hvala!