Danes sem zaspala z lahkoto. Sanjala sem lepe sanje. Vendar se ne spomnim točno kakšne so bile. Važno je da sem imela lepe sanje.
Naslednji dan je v šoli potekalo vse normalno. Ta da dan se nam je uspelo spoprijateljiti s»Torej bom mogla danes še v knjižnico!« sem si tiho rekla. Ampak jaz ne hodim v šolsko knjižnico. Raje imam javne saj je tam boljše! Imaš več knjig na izbiro, pa še koga lahko srečaš…
»Kako je bilo v šoli? Kaj novega?« me je tokrat namesto mame vprašala babica, ko sem stopila v kuhinjo. Jaz pa sem ji v odgovor rekla, da moram it v knjižnico po knjige za bralno značko.
Babi je samo prikimala kuhala naprej. Jaz pa sem se odpravila v svojo sobo naredit nalogo. Čeprav se mi je res ni dalo naredit, sem se morala prisilit. Po končani nalogi sem se vrgla na posteljo ter obležala. Ležala sem vsaj pol ure, dokler ni babica prišla v mojo sobo in oznanila kosila. S težav sem vstala in se odplazila v kuhinjo. Komaj pojedla kosilo in si prav tako komaj pripravila torbo za naslednji dan. Čeprav nisem vedela zakaj sem kar naenkrat postala utrujena, sem vedela da moram it spat. Od mame ter babice sem se poslovila predčasno, kar ju je zelo čudilo saj še nikdar nisem šla spat ob tako zgodnji uri. Pol ure kasneje sem že ležala v postelji in tudi spala. Vendar spala sem samo do enajstih zvečer. Potem sem se zdramila in vstala. Šla sem spit kozarec vode saj je moje grlo tiho vpilo da rabi tekočino. Po kozarcu vode sem spet legla nazaj v posteljo. Probala sem zaspat pa nisem mogla. Zato sem se odločila da sedem za pisarniški stol ter opazujem zvezde. Nebo je bilo posuto z zvezdami. Opazila sem mali voz in veliki voz. Več pa tudi nisem prepoznala saj se na to nisem spoznala.
Spet so me preplavili stari spomini. Spomnim se kako sem skupaj z očijem in mami opazovala zvezde in ko si zagledal utrinek si si lahko nekaj zaželel! Bilo je lepo! Lepo dokler je trajalo!
Po licu mi je spolzela solza. Solza mešanih občutkov sreče, jeze, žalosti in ljubezni. Še nekaj časa sem gledala zvezde. Nato pa sem se odpravila v posteljo. Počutila sem se olajšano. Ne vem kako bi opisala. Počutila sem se kot da sem iz sebe spravila nekaj zaradi česar nisem mogla spat. Po tem sem Taro in bilo je super! Cel razred ki med sabo sodeluje… Bilo je lepo! Seveda sem tudi z Lukasom izmenjala nekaj prav romantičnih pogledov in danes tudi Deja ni šparala pogledov. Samo da njeni niso bili prijazni vendar so bili prav neprijetni. Vendar mi sestra Lukasa ni prišla do živega. Prav nasprotno! Zasmilila se i je ker ima takšno življenje in ga zapravlja s takimi bedarijami. Sem se že hotela spoprijateljiti z njo vendar ni hotela. Kanec koncev pa je to tudi njena odločitev. No v resnici so bili vsi naslednji dnevi taki. Medtem sem odšla tudi v javno knjižnico, kjer sem si izposodila nekaj prav dobrih knjig. Teden je minil tako bliskovito in že je nastopil vikend. Spet sem odšla k Marku in očku. Bilo je lepo in res sem se počutila domače. Tako sem k njima hodila vsak teden vsak mesec dokler se ni junija nekaj zgodilo.
To kar se bo zgodilo je zeo žalostno. :(