Ta del bo malo daljši! Upam da radi berete mojo zgodbo!

Vstala sem in ji še rekla: »Samo da se poslovim od svoje sobe, pogrešala jo bom, čeprav vem da bom ob vikendih pri očiju.«
Babica je razumevajoče pokimala in odšla iz sobe. »Pa je napočil čas da se poslovim od svoje sobe,« sem si rekla in se vrgla na posteljo. Nekaj časa sem ležala na postelji. Nato sem vstala in objela svoj stol, ki je mirno stal ob mizi. Ravno ko sem ga objemala (stol seveda) je v sobo prišel oči. Dvignil me je v zrak in rekel: »Kako si že velika! Nato me je še malo zadržal v zraku potem pa me je spustil na tla in me objel in to močno, kar močno. »Saj veš, da me boš vsak vikend obiskala,« je rekel oči, ko me je prenehal objemati. Pokimala sem. »Potem pa kar hitro pojdi preden se razjočem,« je rekel oče ves v solzah. Nikoli ga še nisem videla v solzah po navadi je vedno zadrževal čustva v sebi. Meni pa se zadrževanje čustev ne zdi ravno najboljše.
Nato me je še enkrat objel potem pa me pospremil ven iz stanovanja. Tam sta me že čakali babica in mami s prtljago, ki je bila že pripravljena na selitev. »A gremo punce,« je babi zavpila za volanom.« Midve z mami pa sva ji pritrdili. Nekaj časa sem še mahala očiju in ga gledala kako postaja vedno manjši potem pa sem se naveličala in se obrnila naprej. Babi in mami sta navili glasbo na glas in peli. Meni pa ni bilo do petja in sem raje molčala ter gledala skozi okno kako se poletje preveša v jesen.
Lepo četrtek!
Lp