Hej, v tem delu bom dodala nekaj novih oseb

EMMA:
Tavala sem po vlaku. Že iz dveh kupejev so me dobesedno brcnili ven. To mi je vse bilo zelo čudno. Poleti sem se en dan zbudila, pričakalo pa me je pismo, v katerem je pisalo, da sem čarovnica. Najprej nisem verjela, a nato je k nam domov prišla dejanska čarovnica! Ime ji je bilo Seraphina Lind in rekla je, da je ravnateljica Bradavičarke, šole za čarovnike in čarovnice. Mami in oči sta bila navdušena. Počasi sem se nalezla njunega navdušenja. Zdaj sem vstopila v nov kupe, ter molila, da je prazen. Toda ni bil. V njem je sedela deklica z rdečimi lasmi in zelenimi očmi. Toda njene zelene oči so bile polne solz, tekle so ji tudi po obrazu. Hotela sem odditi, toda nekaj na tej jokajoči deklici me je ustavilo. Takrat me je zagledala. Skoraj skočila je do stropa in si hitela brisati solze. Ustavila sem jo: "Solze niso nič sramotnega. Lahko jokaš, ne bom te obsojala. Aja, jaz sem Emma. Emma Cairstairs" Nasmehnila se je skozi solze in rekla: "Živijo Emma. Hvala za tako prijazne besede. Jaz sem Lucy Potter" Pogledala me je naveličano in pričakujoče. Zmedeno sem jo vprašala: "Zakaj pa tako strmiš vame? Bi te morala prepoznati, ali kaj takega?" Lucy se je navdušeno zasmejala in nič mi ni bilo več jasno. Nenadoma je rekla: "Kaj pa je narobe s tvojimi očali?" Zardela sem in si jih snela: "Si ugotovila, kajne?"

PERCY:
Z mamo sva se ustavila. Nisem najbolje razumel, kaj se dogaja. Mama pa je presrečna dejala: "Svoboda! Končno svoboda! Zdaj bom pokazala Albusu in Scorpiusu, da se ni za igrat z Delphi Neelstein L'Ohol!" Nato mi je razložila načrt. Z vsako besedo sem bil bolj navdušen. Končno bom spoznal druge svoje starosti!! Odšel bom na Bradavičarko! Toooo!!!!!!!!!!

HERMIONA:
"Lahko obiščete bolnika DM1" Pohiteli smo do prave sobe. Tam je na postelji ležal Dreco. Ostale so mu velike brazgotine, ampak vsaj preživel je. Toda na žalost je spal. Tedaj pa: "Harry?" Obrnili smo se in zagledali bolnika nasproti Dreca. "SEAMUS?!?!! Kaj delaš tukaj?" je kriknila Ginny. "Ah, moja vnukinja Silvia je doma pozabila neko rastlino. Ko sem se je skušal dotakniti, me je skoraj ubila. Nič takega!" Vsi smo zaprepadeno buljili vanj. "Raje mi povejte kaj dela on tukaj?" je pomignil na Dreca. Harryu se je pomračil obraz: "Seamus, naši vnuki so v nevarnosti! Delphi je pobegnila! Ona je skoraj ubila Dreca!" Seamus je prebledel.

ALBUS:
Pozneje sva z Isabelle odšla noter. Takrat je priletela Dinna (sova). "Čudno, a ni malce prepozno za sove?" sem pripomnil. "Ja, res je. Kaj pa piše?" je vprašala Isabelle. Nisem odgovoril. Samo strmel sem v pismo, natančneje v podpis. "Albus! Albus! Kaj je narobe!? Albus?!" Isabelle je začela vreščati. Iztrgala mi je pismo iz rok in ga prebrala. Stal sem kot omamljen. Vsebina pisma mi je plesala pred očmi:
[ Dragi Albus!
Tole pismo sem ti napisala, ker mislim da moraš vsaj izvedeti, kaj bom naredila. Hi hi hi. Tudi Scorpiusu sem ga poslala. No, ja. Vajine otroke nameravam ugrabiti in mučiti. Hi hi hi.
Pa lep pozdravček,
"Tvoja" Delphi ]
Isabelle je dahnila: "Lucy. Phoebe"

LUCY:
Snela si je očala. "Ja, halo! Kako bi spregledala, da imaš očala brez stekel?! Zakaj imaš očala brez stekel?" Zdaj je ona zajokala: "Želela sem izpasti kul, zaradi očal!!! Se res tako vidi?!?" "Ne rabiš očal, da bi bila kul" sem nežno rekla. Emma se mi je nasmehnila. "Brez očal si lepša" sem nadaljevala. Nenadoma me je objela. Najprej sem bila začudena, nato pa sem se prepustila objemu. Ta punca mi je bila zelo všeč. Zelo zaradi tega, ker sploh ni ugotovila, da sem vnukinja Harrya Potterja!

SILVIA:
S Phoebe sva ostali sami v kupeju. Diani je postalo slabo, zato je odšla na stranišče. "No, in?" "Kaj?" je zanergala. "Kaj ti je hotela povedati tamala?" Phoebe je skomignila: "Nevem. Nadrla sem jo in skregali sva se" "To, bo pa tvoja mama vesela" "Eh, če bo mala kaj pisnila, bom vse zanikala. Drugače pa, je zdaj prepovedano se skregati s kom?" Takrat se je vrnila Diana. Utihnili sva.

SCORPIUS:
Z Rose sva se izdejanila pred Albusovo hišo. Prihitela sta ven. Albus je rekel: "Scorpius! Si dobil...?" Pokimal sem. Isabelle je objela Rose in zajokala. Kasneje smo odšli v kuhinjo. Posedli smo se za mizo. "Rešiti moramo Davida, Lucy in Phoebe. Ne sme jim storiti hudega!" sem rekel. Razpravljali smo o tem. Nenadoma je Albus rekel, da bi se rad na samem pogovoril z mano. Odvlekel me je v dnevno sobo in zaprl vrata. "Albus, kaj se greš?" "Če je Delphi prišla na idejo, da muči najine otroke, potem seahko spomni, da bi mučila Isabelle in Rose!!" "Omojbog! Zaščititi ju morava!" "Vem, ja! Posebej Isabelle je zdaj zelo ranljiva!" "Kaj? Zakaj?" Zašepetal je: "Noseča je" Razveselil sem se: "Bravo, Albus! Že tretji otrok!" Zaslišal se je krik. Odprla so se vrata in zagledala sva Rose na tleh, kjer si je masirala stopalo. Strogo sem rekel: "Sta prisluškovali?" Isabelle je zavila z očmi: "Itak! Vse sva slišali! Nisem ranljiva! Albus Robaus Potter, maturo sem naredila bolje od tebe!!!" Namuznil sem se, Albus pa je odprl usta. Toda v sobi se je prikazal srebrn jelen (varuh) in spregovoril s Harryevim glasom: "Prihajava k tebi. Z nama prideta Ron in Hermiona" Albus in Rose sta se spogledala. Zakaj prideta zraven njena starša?


Ne pozabite in komentirati!