Nadaljevanje:
"Nekaj sem vprašal!" je neučakan ravnatelj. "Saj vemo! Nismo gluhi!" se zadere mogel nekdo od zadaj. "Samo še enkrat bom vprašal!" je zagrozil mož. "Ni panike!" reče drugi. "Tako ali tako nisem poslušal!" Vsi prasnejo v krohot. Ravnatelj se nečesa spomni, nato pa reče: "Tisti, ki prizna dobi posebno nagrado!" V jedilnici završi. " A res?" zanima nekoga. Ravnatelj se je zlovešče nasmehnil in prekrižal roke, pri tem pa še kar stoji na mizi. "Ja." "Potem pa priznavam, da sem bil jaz." je odvrnil. Kmalu so vsi kričali drug čez drugega. "NE, JAZ! NE, JAZ! NE, JAZ!" Ravnatelj je na koncu obupal in nas poslal nazaj v razrede. "Kdo mislita, da je bil?" sem vprašala Mary in Laryso. "Gotovo je bil nekdo, ki je prišel prej..." je preudarjala Mary. "Kaj pa, če je bil hišnik?" je predlagala Larysa. V tistem trenutku vidimo hišnika, ki poskuša z vrat zbrisati črko m in pri tem preklinja. "Oookeej. Zdaj vemo, da ni bil on." rečem.Tedaj se posveti Larysi: "Đenik!" "On je prišel prej od vseh, ker je dežuren!" nama pojasni.

Med odmorom zaslišamo Đanika. Ta nam zašepeta, da ja res bil on, ampak pssst. "Niti besedice o tem!" nam ukaže.
"Kaj bomo pa zdaj, ko vemo?" vprašam. "Ne vem. Nikomur ne povemo in smo tiho?" predlaga Mary. "Kaj pa nam še ostane drugega?" odvrnem in gremo na likovno.

Likovna: Emelly: "Briana! A maš jutri zjutraj čas?"
Jaz: "Kaj!? Emelly, ne slišim te! Jan se preveč dere!" in ostro pogledam Jana. Alex me ves čas gleda in pomislim, da mi gre na živce.
Emelly: "Vprašala sem ali imaš jutri zjutraj čas!"
Jaz: "Ja, imam!

Nadaljevanje: jutri