V sobo se je zlil pramen mesečine ter se začel debeliti po zloščenih lesenih ploščicah. Čeprav je bila globoko v senci, se je stisnila še bližje k steni ter se osredotočila na dihanje. Drsna vrata so se ponovno zaprla in grbasti možakar je oddrsal proti eni od oguljenih miz. Kayli so se ramena povesila, ko je opazila dva starejša stražarja, ki sta ga spremljala. Iz skrivališča je opazila njuni gosti urejeni bradi, vsaka spletena v trdno kito, ki je je nadaljevala še pod uniformo. Morala bi pričakovati nekakšno telesno stražo. Čeprav moža pri sebi nista imela vidnega orožja, sta bila zagotovo od vseh v svetišču najbolj izurjena in bi jo le v dveh potezah spravila na tla. Pri sebi je imela le nož in srp, potrebovala bi vsaj tri – dva, da ju vrže proti spremljevalcema in ju spravi v nezavest ter tretje, da zagrozi mojstru. Da ne bi bilo še slabše, je imela enega ukrivljega, taki pa so bili nerodni in neprimerni za metanje. Ne bo ji ubila, ker bi samo dobila mestno vojsko, ki bi ji dihala za vrat. Čeprav so jo poznali po natančnem metanju nožev in malo manj pohvalnem streljanju puščic, ni nikogar še zares ubila. Večinoma je merila v nezaščitena stegna ali prerezala meča, da niso mogli še lep čas hoditi, ampak njene rane niso bile smrtne. Če bi kdo umrl zaradi okužbe ali izkrvavitve, bi bili za to odgovorni zdravniki in ne ona.


Tehtala je možnosti. Potrebovala je trenutek, da se je odločila. Obrnila je zapestje, da je raven nenabrušen nož poletelo proti najbližjemu stražarju in z razpokanim ročajem zadelo ob njegovo poraščeno sence. Še preden se je zgrudil, je z kot lunin krajec oblikovanim rezilom napadla drugega stražarja. Pravilno je ocenila njegove spretnosti. Naglo je prestopil ležečega tovariša ter ji izbil orožje iz rok. Še preden je s pokom padlo na tla, ji je zmanjkalo tal pod nogami. Točno tako kot je načrtovala. Trenutek preden bi jo stražar ukleščil v neomajen prijem, se je zasukala in ga z vso močno udarila v obraz. Zavedala se je, da je kar naprej ponavljala ene in iste tehnike, ampak takrat ji ni bilo posebej mar. Ne, ko se je stražar zamajal in je izrabila njegovo neprevidnost, da ga je z vso silo brcnila v mednožje. Stražar je potlačil stok, a so mu kolena klecnila. Imela je ravno dovolj časa, da je s tal pograbila ploskovit nož ter mu z naglim udarcem pokazala temo pred očmi.

Vzela si je trenutek, da je prisluhnila morebitnim ukazom ali korakom. Ozrla se je proti svetiščnemu mojstru, a z grozo spoznala, da ga ni več. V mislih je mastno zaklela, ter se sklonila, da bi pobrala še drugo skromno orožje. Napad je začutila, malo preden je udaril. Mojster se je mogel med njenim spopadom priplaziti do škornjev, ki jih je pustila v senci. Tanke vezalke so ji objele vrat, da je ostro izdihnila. Starec jo je spretno sunil v njena napeta meča, da se je opotekla. Vrvice so se zarile globje. Čeprav so bfajski trakovi nekoliko ublažili prijem, se je začela dušiti. *i* Misli, misli, misli, *i* si je prigovarjala. Pred očmi ji je plesala meglica. S stopalom je zatipala razbrazdano rezilo. Če bi se sklonila, bi tvegala smrtni centimeter, ki je bil bližje, kot si je kdaj predstavljala. Z desno nogo je sunila nazaj, vendar se je udarec izgubil med gubami svečanega oblačila. V odgovor je le še dodatno potegnil. Poskusila je s komolcem in sprožila nemiren premik za hrbtom. Oviralo ga je ogrinjalo. Še en dobro namerjen udarec v rebra je povzročil izdajajoče tresenje. Popuščale so mu moči. Ni mu namenila niti trenutka več, ko je z vratu prestavila dlani na njegova zapestja. Z tisočkrat izvedenim kroženjem s komolci, mu je zasukala roke, naslednjo sekundo pa je ležal na tleh, Kayla pa mu je konico noža pritiskala na tisto malo kože, ki ga niso zakrivale plasti ovratnikov. Ni ji bilo potrebno zagroziti.


Sklonila se je nižje in mu z zaigrano moškim glasom ukazala, naj najde in ji prebere določen zvitek. Izboklina na njegovem vratu se je neenakomerno dvigala in spuščala. Glasneje in odločnejše je zasikala, da se je mojster zdrznil in se je izrisala nejasna črta zareza. Nož je bil star in nenabrušen, a je zaradi fine izdelave do sedaj še ni pustil na cedilu. V nemi odgovor je omahujoče odprl usta in razkril nezdravo ustno votlino, tudi z masko na obrazu pa ji ni ušel sladkast vonj po pečenem piščancu. Belkasti delčki mesa med njegovimi razpokanimi zobmi so potrdili njeno domnevo. A njegov zadah ji ni vzpodbujal tolikšnega gnusa kot ji je razmesarjen kos mesa namesto jezika. Malo manj kot pol ga je manjkalo, da je še vedno lahko užival v hrani, vendar govoriti …
''Še vedno potrebujem zvitek,'' je zamrmrala ''in ti ga boš prebral.'' Morala bi ga nagovoriti z manj vljudnim tonom, mu zagroziti ali celo zarezati globje v njegov snežno beli vrat. Naredila je ravno nasprotno – počasi se je ritensko umaknila z njega, držeč orožje v pripravljenosti in ga motrila s pozornimi očmi. Ni bila profesionalka – deleč od tega – ali plačana morilka, to si je morala priznati, a to še ni pomenilo, da drugi ne bi imeli take predstave o njej. Oziroma njemu, če je upoštevala njihov pogled na pojavo črnega zamaskiranca z nizkim glasom.
Mojstru se je umaknila le dovolj, da je lahko vstal, vendar mu ni dopustila, da se ne bi niti za ped premaknil stran. Močno ga je zgrabila za ramo tako agresivno, da je zbala, da bodo njeni razcefrani nohti pogledali čez trakove.
''Zvitek,'' ga je resnobno opomnila.
Na njeno presenečenje je pokimal ter se napotil proti drsnim vratom.

*****
Hojla!
Najprej najlepša hvala, da si prebral/a mojo zgodbo. Vsak ogled, všeček in komentar mi veliko pomeni, mnogi mi polepšajo dan / teden ter mi predvsem dajo zagon in motivacijo.
Rada bi se zahvalila tudi *b* iMusic, Blank *b* in *b* volkcu *b* , ki so mi pod prejšnjem delu pustili povratno informacijo. Zelo mi je pomagalo, da ste si vzeli čas in napisali vaša razmiljanja, mnenja. Sprva nisem ravno želela nikogar izpostavljati, ampak hvala volkec za tako izčrpen opis in presneto dobro razvito mnenje. Res cenim, da si vzela čas in tole spisala, ker mi je tvoj odgovor najbolj pomogal (seveda ste tudi ostali ogromno pomagali, hvala še enkrat!!! :purple_heart:)
Em, in žal mi je, da zamujam z objavljanjem, ravno berem eno res dobro knjigo, hehehe. Nadaljevanja reje nočem napovedati, ker sproti popravljam in dopolnjujem (zato pa se na koncu morda malo vleče kot čreva).
Nujno bi potrebovala povratno informacijo za tale ''fight scene:knife:'', tako da če ima kdo izkušnje (ali pa tudi ne), bi lepo prosila, da mi napiše (vem, zelo sem zahtevna, hehe). Hvala :purple_heart:
Lep dan!
Clara