Ko smo hodili do labirinta sem bila malo zamišljena. ne razumem zakaj je bila profesorica tako živčna. nekaj ve kar mi ne. moje misli je prekinil Tit. "Alice?" čisto sem se ustrašila. "joj Tit ne me tako strašiti." sem se zasmejala. Lev in Jennyfer sta hodila pred nama. nekaj časa sem gledala v Titove krasne oči nato pa spregovorila. "torej zakaj si me potreboval?" sem vprašala. " aja saj res... poglej tule na zemljevidu kaže da smo čisto blizu labirinta in bi morala biti tu kakšna vrat oziroma uhod." mi je razložil. "ja?" me je zanimalo. "poglej okoli. tu ni nobenega uhoda ali vrat za v labirint." je nadaljeval. mislim da je imel prav. "Jenny, Lev pridita sem." sem jima zaklicala. s Titom sva razložila težavo. "razdelimo se in preglejmo to območje." se je domislila Jennyfer. vsi smo se strinjali. "torej punci vidve pojdita levo midva z Titom pa desno." je povzel Lev. Jenny je opazila kako sem gledala v Tita zato se je oglasila: "Lev mislim da bi bilo pametno če bi se razdelili fant punca a veš?" je namigovala Levu. seveda tepček ničesar ni razumel a se mu je na koncu posvetilo. "aha... ja jaz grem z Jenny vidva pa pojdita pogledat levo." je nadaljeval Lev. najboljša prijateljjca mi pomežikne in z Levom že odideta desno. ostala sem sama s Titom. obrnila sem se k njemu. nekaj časa sem zamišljeno zrla vanj. "torej greva?" me povpraša. zmedena prikimam in skupaj odideva. sprehajala sva se po gozdu. kar naenkrat sem slišala glasen krik. "joj Tit si vredu!?" sem kriknila. namreč na tleh je ležal zgruden Tit. v bolečinah se je držal za nogo. "kaj je bilo?" sem vprašala. komaj je spregovoril: "ah.... aw... moja ahhh... noga...." nisem čisto razumela a vem da ga je noga zelo bolela. "ti pomagam? kaj lahko naredim zate?" sem čisto v strahu spraševala. odkimal je se poiskusil postaviti na noge a zamanj. "Alice.... p-pp-prosim poišči pomoč. awww...." je govoril Tit. zagrbila me je panika. nisem vedela kaj naj naredim. v gozdu sem bila s fantom svojih sanj ki leži na tleh od bolečine. "Na pomoč!!!" sem začela kričati. nenadoma se je slišalo rjovenje. "kaj je bilo to?" sem vprašala Tita. usedla sem se poleg Tita. obkrožali so naju grozni glasovi in zalivala naju je tema. kričala sem na vse moči da bi naju kdo slišal in nama pomagal. začelo se mi je vrteti. stemni se mi pred očmi. ob meni sedi Tit a sploh nevem kaj se dogaja z njim saj niti nevem več kje sem. ne vem kaj se dogaja. vidim neko svetlobo ki je ne morem razjasniti.
Hojlaaaa! tole je nov prekratek del:two_hearts::thumbsup:! zato ker dolgo časa (ne takooooo dolgo:rofl:) ne bo novega dela. naslednjič bo zelooooo daljši del promise🥺:two_hearts:!!
Lp
Kaki:two_hearts::two_hearts:
Hojlaaaa! tole je nov prekratek del:two_hearts::thumbsup:! zato ker dolgo časa (ne takooooo dolgo:rofl:) ne bo novega dela. naslednjič bo zelooooo daljši del promise🥺:two_hearts:!!
Lp
Kaki:two_hearts::two_hearts:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waw sestrca supr je!!!:two_hearts::two_hearts::two_hearts::two_hearts::two_hearts::two_hearts::two_hearts::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:! love itttt! ful dobra zgodba!
lysm
Mut:unicorn::unicorn:
lysm
Mut:unicorn::unicorn:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Zdaj se pa kar dolgo nisva slišali ;)
Torej, živjo, ponovno haha.
Kakorkoli, zgodba mi je načeloma všeč saj imaš odlično zasnovo, ki le lepo napreduje naprej. Ampak imam nekaj dobronamernih kritik, da se bo tvoje pisanje ŠE izboljšalo. Ne vzet kot hate, namreč tudi sama nisem profesionalna pisateljica, a imam nekaj izkušenj, ki jih z veseljem podelim :)
1. Poskusi pisati v Wordu. Namreč, pri kakšni besedi se ti zameša črka in je mičkeno nepregledno. Word pa ti sam od sebe pokaže napake in popravi velike začetnice, katerih tebi veliko manjka (p.s. Word ti NE popravi lastnih imen, le začetek povedi).
2. Morda si opazila, morda pa ne, ampak proti koncu tega poglavja si iz preteklika prešla v sedanjik. Ni moteče, brez skrbi, ampak naslednjič poskusi pisati le v enem času ;)
3. Mogoče še malo bolj opisuj. Ne me vzet narobe, že zdaj super opisuješ, ampak se mi zdi da bi lahko okolico in čustva še bolj povzela :)
Naprimer:
sprehajala sva se po gozdu. kar naenkrat sem slišala glasen krik. "joj Tit si vredu!?" sem kriknila. namreč na tleh je ležal zgruden Tit. v bolečinah se je držal za nogo. "kaj je bilo?" sem vprašala. komaj je spregovoril: "ah.... aw... moja ahhh... noga...."
Namesto tega bi lahko:
Sprehajala sva se po gozdu in jaz sem cel čas sanjarila, da je oseba mojih sanj zraven mene. Počutila sem se enkratno in izredno hvaležno Jenny, da je prišla na dan s to domislico o parih. Listje mi je šumelo pod nogami in zavzeto sem poslušala Titovo dihanje. Vem, najbrž mislite da sem psihopat, ampak zaljubite se enkrat, potem pa pridigajte. Vse je bilo mirno in ni bilo sledi o labirintu, ko sem zaslišala krik. Rezek zvok, meni dobro znanih glasilk, je prodrl skozi zrak. Prizor, ki sem ga videla mi je bil vse prej kot ljub. Tit je ležal na tleh in poskusil zakriti krike bolečine ... itd.
4. Morda kje manjka kakšna vejica, zato si zapomni tole: "Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače." Pa še tole, povedi so običajno večstavčne, to pomeni, da imajo več stavkov. Stavek pa je sestavljen iz poljubnih besednih vrst in glagola. Zato če delaš tako poved, ki nima nič zhoraj omenjenih predlogov pazi na to:
Sošolec Mark je danes opazil ščurka kako jè listje. :x:
Sošolec Mark je danes opazil ščurka, kako jè listje. :white_check_mark:
S tem se ne obremenjuj toliko, še ni pomembno v 6. razredu, a v 7. vam bodo začeli kar težiti ;) Zato pazi na ločila in vejice (ti lahko prinesejo ali odbijejo kar veliko število točk pri spisu).
5. Ko tipkamo premi govor, velikokrat narobe natipkamo kaj. Recimo, kakor vem je pravilo, da premi govor zapišemo tako:
"Marko je danes videl rakuna," je odvrnila Samanta.
oz.
Samanta je odvrnila: "Marko je danes videl rakuna."
Ni treba upoštevat mojih nasvetov, le povem da nisem več pionirček v pisanju zgodb hahhaha.
Drugace si pa na dobri poti, kar tako naprej, samo VEČ OPISOVANJA. Tudi več opisovanja okolice, naprimer iz stavka: Odprli so vrata., bi lahko napisala: Odprli so stare lesene dori, ki so se ob njihovem potisku zamajala in nadležno zaškripala.
Piši naprej, verjamem da boš ščasoma prišla Tja, na čisti vrh, do tedaj pa vaja, vaja, vaja, tudi sama sem ogromno vadila, da sem prišla do tja kjer sem zdaj :)
Lepo se imej!
Dg:two_hearts:
ps. Sama sem objavila prenovo zgodbe Fire and ice. Zdaj je v pisalnici pod naslovom Ogenj in led. Nikoli se ne bi branila novih bralcev ;)
Zdaj se pa kar dolgo nisva slišali ;)
Torej, živjo, ponovno haha.
Kakorkoli, zgodba mi je načeloma všeč saj imaš odlično zasnovo, ki le lepo napreduje naprej. Ampak imam nekaj dobronamernih kritik, da se bo tvoje pisanje ŠE izboljšalo. Ne vzet kot hate, namreč tudi sama nisem profesionalna pisateljica, a imam nekaj izkušenj, ki jih z veseljem podelim :)
1. Poskusi pisati v Wordu. Namreč, pri kakšni besedi se ti zameša črka in je mičkeno nepregledno. Word pa ti sam od sebe pokaže napake in popravi velike začetnice, katerih tebi veliko manjka (p.s. Word ti NE popravi lastnih imen, le začetek povedi).
2. Morda si opazila, morda pa ne, ampak proti koncu tega poglavja si iz preteklika prešla v sedanjik. Ni moteče, brez skrbi, ampak naslednjič poskusi pisati le v enem času ;)
3. Mogoče še malo bolj opisuj. Ne me vzet narobe, že zdaj super opisuješ, ampak se mi zdi da bi lahko okolico in čustva še bolj povzela :)
Naprimer:
sprehajala sva se po gozdu. kar naenkrat sem slišala glasen krik. "joj Tit si vredu!?" sem kriknila. namreč na tleh je ležal zgruden Tit. v bolečinah se je držal za nogo. "kaj je bilo?" sem vprašala. komaj je spregovoril: "ah.... aw... moja ahhh... noga...."
Namesto tega bi lahko:
Sprehajala sva se po gozdu in jaz sem cel čas sanjarila, da je oseba mojih sanj zraven mene. Počutila sem se enkratno in izredno hvaležno Jenny, da je prišla na dan s to domislico o parih. Listje mi je šumelo pod nogami in zavzeto sem poslušala Titovo dihanje. Vem, najbrž mislite da sem psihopat, ampak zaljubite se enkrat, potem pa pridigajte. Vse je bilo mirno in ni bilo sledi o labirintu, ko sem zaslišala krik. Rezek zvok, meni dobro znanih glasilk, je prodrl skozi zrak. Prizor, ki sem ga videla mi je bil vse prej kot ljub. Tit je ležal na tleh in poskusil zakriti krike bolečine ... itd.
4. Morda kje manjka kakšna vejica, zato si zapomni tole: "Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače." Pa še tole, povedi so običajno večstavčne, to pomeni, da imajo več stavkov. Stavek pa je sestavljen iz poljubnih besednih vrst in glagola. Zato če delaš tako poved, ki nima nič zhoraj omenjenih predlogov pazi na to:
Sošolec Mark je danes opazil ščurka kako jè listje. :x:
Sošolec Mark je danes opazil ščurka, kako jè listje. :white_check_mark:
S tem se ne obremenjuj toliko, še ni pomembno v 6. razredu, a v 7. vam bodo začeli kar težiti ;) Zato pazi na ločila in vejice (ti lahko prinesejo ali odbijejo kar veliko število točk pri spisu).
5. Ko tipkamo premi govor, velikokrat narobe natipkamo kaj. Recimo, kakor vem je pravilo, da premi govor zapišemo tako:
"Marko je danes videl rakuna," je odvrnila Samanta.
oz.
Samanta je odvrnila: "Marko je danes videl rakuna."
Ni treba upoštevat mojih nasvetov, le povem da nisem več pionirček v pisanju zgodb hahhaha.
Drugace si pa na dobri poti, kar tako naprej, samo VEČ OPISOVANJA. Tudi več opisovanja okolice, naprimer iz stavka: Odprli so vrata., bi lahko napisala: Odprli so stare lesene dori, ki so se ob njihovem potisku zamajala in nadležno zaškripala.
Piši naprej, verjamem da boš ščasoma prišla Tja, na čisti vrh, do tedaj pa vaja, vaja, vaja, tudi sama sem ogromno vadila, da sem prišla do tja kjer sem zdaj :)
Lepo se imej!
Dg:two_hearts:
ps. Sama sem objavila prenovo zgodbe Fire and ice. Zdaj je v pisalnici pod naslovom Ogenj in led. Nikoli se ne bi branila novih bralcev ;)
0
Draga moja dg!
Res ti hvala za te nasvete in SPLOH ti ne zamerim. Si moja vzornica in se po tebi (vsaj poiskušam😂) zgledovati.
Glede tvoje zgodbe. Začela sem jo brati a vmes sem šla iz pila. Zdaj ko sem nazaj pa z veseljem preberem vse zamujeno. Res si prijazna💕🥺!
Lysm
Kaki💕💕
Res ti hvala za te nasvete in SPLOH ti ne zamerim. Si moja vzornica in se po tebi (vsaj poiskušam😂) zgledovati.
Glede tvoje zgodbe. Začela sem jo brati a vmes sem šla iz pila. Zdaj ko sem nazaj pa z veseljem preberem vse zamujeno. Res si prijazna💕🥺!
Lysm
Kaki💕💕
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
jejjj nov depl
skoda kef je tok kratk
a me lahko obvestiš ko bo nov del??
ker nočem nobenga izpistit je zlo napeto in ful cool
skoda kef je tok kratk
a me lahko obvestiš ko bo nov del??
ker nočem nobenga izpistit je zlo napeto in ful cool
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super del komaj čakam novega.! Ali me lahko obvestiš, ko pride nov del? Ti si super in nadarjena pisateljica.
0
ColourMusic
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica