Pisalnica
(Layla in Ayla (oni dve sta bff) že nestrpno pričakujeta Laylino mamo. Laylina mama se še nekaj dogovarja po telefonu z Aylino mamo, žez nekaj minut, pa se mama s stvarmi prikaže na verandi.)
LAYLA: Heee.... Kessy? Kaj pa ti tu?
NADALJEVANJE:
KESSY: Ja, zdravo tudi tebi, Layla.
LAYLA: Ja, ne, ja, ne, mislim ja! Ja! Čakaj, kaj? Kessy, kaj delaš tu?
MAMA: Nisem je želela pustiti same doma.
LAYLA: A, oh. Okej. Sem že mislila, da bo Kessy ostala tu. Oh...
MAMA 2: Dober dan.
MAMA: Živjo.
MAMA 2: O, bo tudi Kessy prespala tu?
LAYLA: Ne! Mislim noče.
MAMA: Ne, ne, n.. Kessy, bi rada prespala tu?
LAYLA: Ne! Upsi, tvooooja odločitev Kess.
KESSY: Ja, seveda z veseljem!
MAMA 2: Super. Potem pa bom kar pripravila vse stvari v tvoji sobi, Ayla.
MAMA: Hvala ti. Izvoli, Layla. Tukaj so vse stvari.
LAYLA: Hvala, mami. (Layla vzame torbo.)
MAMA: Tako, adijo.
VSI: ADIJO.
MAMA 2: Pojdite se stuširat. Kessy, ti imaš lahko eno Aylinih pižam.
KESSY: Hvala.
(Grejo gor, se stuširajo (vsaka posebej (najprej Layla, nato Kessy in na koncu Ayla.).) umijejo zobe in se pripravijo na spanje.)
LAYLA: Ayla, lahko prideš malo sem?
AYLA: Ja, seveda.
LAYLA: Govorila bi s tabo. Na SAMEM!!!
KESSY: Ja, ja, že grem.
(Kessy odide iz sobe.)
AYLA: Kaj je?
LAYLA: Zdaj, ko je prišla Kessy ne bova mogli raziskovati.
AYLA: Hej, pa kdaj drugič. Mimogrede, a Kessy ne ve za to?
LAYLA: Ja, prav imaš. In ja, ve, a jaz... Jaz enostavno ne morem! Mislim, Kessy je dobesedno rešila prvi del tako rečene "uganke" , jaz pa ne. In to me muči!
AYLA: Layla, ne moreš biti tako!
LAYLA: Oprosti, a zdaj lahko gremo spat? Prosim, utrujena sem.
AYLA: Ja, lahko. Kessy, pridi spat gremo!!!!!!!
KESSY: Že grem!
LAYLA: Lahko noč.
AYLA: Lahko noč.
KESSY: Lahko noč.
(Vse zaspijo. Zjutraj jih zbudi mama 2.)
MAMA 2: Dobro jutro, vstanite!
(Vse vstanejo in se preoblečejo.)
LAYLA: Tako. Za 10 minut pride po naju mama. Grem po stvari.
AYLA: Pomagala ti bom.
(Za nekaj minut prideta Layla in Ayla z torbo nazaj dol. Pozvoni zvonec.)
MAMA 2: Že grem.
(Mama 2 odpre vrata.)
MAMA: Hej. Kako je bilo? Sta bile pridni?
MAMA 2: Hej, ja zelo sta bile pridni!
MAMA: No, lepo. Pa gremo, punci. Adijo.
LAYLA: Adijo, Ayla.
AYLA: Baj.
(Mama, Kessy in pa Layla odidejo domov.)
MAMA: Tako, pa smo doma.
LAYLA: Ja, mami kje so policisti?
MAMA: Včeraj zvečer so odšli. Ničesar sumljivega niso našli. A, okno bomo morali kupiti novo. Za zdaj so le potegnili trak čez okno.
KESSY: A.
MAMA: Pustita vse stvari kar tukaj. Gremo ven na sneg.
(Layla odloži stvari. Vse odidejo ven. Zunaj naredijo prekrasnega snežaka, nato pa Layla in Kessy prideta noter, saj rabita fotoaparat.)
LAYLA: Pridi, tukaj ga imamo spravljenega.
(Nekaj zaslišita in takoj pomislita na kopalnico.)
KESSY: Šššš. Greva pogledat.
(Prime za kljuko in odpre vrata.)
LAYLA: O, ou! Neznanec se je vrnil. Ne, ničesar nisem storila!
NEZNANEC: Kaj sem rekel? Da se bom vrnil!
(Neznanec jima zalepi usta in zveže roke, a tokrat Kessy pri sebi nima noža.(seveda se dekleti upirata.).)
LAYLA: Mmm mmm mmm mm mmmmmmm.
NEZNANEC: Tiho! Z mano gresta!
(Neznanec ju odvleče skozi zadnja vrata, saj tam mama ne more tega videti. Po nekaj minutah mamo začne skrbeti, zakaj Layle in Kessy še vedno ni. Nato mama priteče v hišo.)
MAMA: Layla, Kessy kje sta?
(Ni odgovora.)
MAMA: Layla, Kessy?
(Ni odgovora.)
MAMA: Layla................ Kessy.................... Dekleti, kje sta!???!?!?!?!?!?
SE NADALJUJE...
LAYLA: Heee.... Kessy? Kaj pa ti tu?
NADALJEVANJE:
KESSY: Ja, zdravo tudi tebi, Layla.
LAYLA: Ja, ne, ja, ne, mislim ja! Ja! Čakaj, kaj? Kessy, kaj delaš tu?
MAMA: Nisem je želela pustiti same doma.
LAYLA: A, oh. Okej. Sem že mislila, da bo Kessy ostala tu. Oh...
MAMA 2: Dober dan.
MAMA: Živjo.
MAMA 2: O, bo tudi Kessy prespala tu?
LAYLA: Ne! Mislim noče.
MAMA: Ne, ne, n.. Kessy, bi rada prespala tu?
LAYLA: Ne! Upsi, tvooooja odločitev Kess.
KESSY: Ja, seveda z veseljem!
MAMA 2: Super. Potem pa bom kar pripravila vse stvari v tvoji sobi, Ayla.
MAMA: Hvala ti. Izvoli, Layla. Tukaj so vse stvari.
LAYLA: Hvala, mami. (Layla vzame torbo.)
MAMA: Tako, adijo.
VSI: ADIJO.
MAMA 2: Pojdite se stuširat. Kessy, ti imaš lahko eno Aylinih pižam.
KESSY: Hvala.
(Grejo gor, se stuširajo (vsaka posebej (najprej Layla, nato Kessy in na koncu Ayla.).) umijejo zobe in se pripravijo na spanje.)
LAYLA: Ayla, lahko prideš malo sem?
AYLA: Ja, seveda.
LAYLA: Govorila bi s tabo. Na SAMEM!!!
KESSY: Ja, ja, že grem.
(Kessy odide iz sobe.)
AYLA: Kaj je?
LAYLA: Zdaj, ko je prišla Kessy ne bova mogli raziskovati.
AYLA: Hej, pa kdaj drugič. Mimogrede, a Kessy ne ve za to?
LAYLA: Ja, prav imaš. In ja, ve, a jaz... Jaz enostavno ne morem! Mislim, Kessy je dobesedno rešila prvi del tako rečene "uganke" , jaz pa ne. In to me muči!
AYLA: Layla, ne moreš biti tako!
LAYLA: Oprosti, a zdaj lahko gremo spat? Prosim, utrujena sem.
AYLA: Ja, lahko. Kessy, pridi spat gremo!!!!!!!
KESSY: Že grem!
LAYLA: Lahko noč.
AYLA: Lahko noč.
KESSY: Lahko noč.
(Vse zaspijo. Zjutraj jih zbudi mama 2.)
MAMA 2: Dobro jutro, vstanite!
(Vse vstanejo in se preoblečejo.)
LAYLA: Tako. Za 10 minut pride po naju mama. Grem po stvari.
AYLA: Pomagala ti bom.
(Za nekaj minut prideta Layla in Ayla z torbo nazaj dol. Pozvoni zvonec.)
MAMA 2: Že grem.
(Mama 2 odpre vrata.)
MAMA: Hej. Kako je bilo? Sta bile pridni?
MAMA 2: Hej, ja zelo sta bile pridni!
MAMA: No, lepo. Pa gremo, punci. Adijo.
LAYLA: Adijo, Ayla.
AYLA: Baj.
(Mama, Kessy in pa Layla odidejo domov.)
MAMA: Tako, pa smo doma.
LAYLA: Ja, mami kje so policisti?
MAMA: Včeraj zvečer so odšli. Ničesar sumljivega niso našli. A, okno bomo morali kupiti novo. Za zdaj so le potegnili trak čez okno.
KESSY: A.
MAMA: Pustita vse stvari kar tukaj. Gremo ven na sneg.
(Layla odloži stvari. Vse odidejo ven. Zunaj naredijo prekrasnega snežaka, nato pa Layla in Kessy prideta noter, saj rabita fotoaparat.)
LAYLA: Pridi, tukaj ga imamo spravljenega.
(Nekaj zaslišita in takoj pomislita na kopalnico.)
KESSY: Šššš. Greva pogledat.
(Prime za kljuko in odpre vrata.)
LAYLA: O, ou! Neznanec se je vrnil. Ne, ničesar nisem storila!
NEZNANEC: Kaj sem rekel? Da se bom vrnil!
(Neznanec jima zalepi usta in zveže roke, a tokrat Kessy pri sebi nima noža.(seveda se dekleti upirata.).)
LAYLA: Mmm mmm mmm mm mmmmmmm.
NEZNANEC: Tiho! Z mano gresta!
(Neznanec ju odvleče skozi zadnja vrata, saj tam mama ne more tega videti. Po nekaj minutah mamo začne skrbeti, zakaj Layle in Kessy še vedno ni. Nato mama priteče v hišo.)
MAMA: Layla, Kessy kje sta?
(Ni odgovora.)
MAMA: Layla, Kessy?
(Ni odgovora.)
MAMA: Layla................ Kessy.................... Dekleti, kje sta!???!?!?!?!?!?
SE NADALJUJE...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Preveč za moje zivce (hehe hec). Res je super odlicno!
0
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired