hej, nova zgodba
upam da bo dobra

*i*Ležim na postelji in čakam na odgovor. Njegov odgovor. Tako dolgčas mi je tukaj in upam, da se me bo vsaj na božič spomnil. Rada ga imam, kljub temu, da sem zaradi njega tukaj, kjer sem.*i*
~~~~~~~~~~~~~~~~
Zvonec je odzvonil zadnjo šolsko uro in vsi smo se pognali na kosilo. Veselili smo se jutrijšnjega p!esa, a takrat še nismo vedeli, kaj se bo zgodilo. Radi smo imeli ples in božič. Medtem, ko smo čakali na ma kosilo, sem po naključju stala zraven moje simpatije, zraven Izaka. Fantje so lahkotno kramljali, jaz pa sem bila verjetno rdeča kot paradižnik, saj se me je vendar Izak dotikal z ramo. Ne vem, kako da nisem omedlela, saj sem komaj stala na nogah. Pri tem naj omenim, da imam le fantovske prijatelje, moja najboljša prijateljica pa živi v Nemčiji. Po kosilu sem odšla v knjižnico z Anžetom, mojim najboljšim prijateljem, saj sva potrebovala knjigo o živaih za seminar za biologijo. Knjižnica je bila najlepši prostor v šoli, saj je bila velika, topla in svetla. Knjižničarka je v tem času prižgala dišeče svečke in zato je v tam vedno lepo dišalo. Tu sem veliko sanjarila in risala, saj je bila to moja strast poleg plesa in glasbe.
Ko sva z Anžetom odhajala domov, je Anže podrezal v občutljivo točko mene.
"Ali se med vama z Izakom kaj plete, Ana?" je kar naravnost vprašal. Zardela sem, nato pa ga pogledala s svojimi rjavimi očmi.
"Kako ti vse opaziš?!" sem ga kar malo izpod čela pogledala.
"Hja, dolga leta prijateljstva s tabo so me marsikaj naučila, " navihano odgovori. K sreči sva ravno takrat prišla do mojega doma in sva morala nehati s pogovorom, saj se mu je mudilo na trening. Anže namreč rad še malo posedi z mano na klopci pred našo hišo, a nikoli ni vsiljiv. Če sem slabe volje, ve da ni dobro češenj zobat z mano, saj znam biti ostra.

Ko sem stopila v hišo, me je preplavil vonj sveže pečenih piškotov, ki jih je mami ravnokar vzela iz pečice. Vrgla sem torbo v kot in stekla v kuhinjo po piškote. Mami je z običajnim poljubčkom in vprašanjem, kako je bilo v šoli, na katerega sem vedno vestno odgovorila, nehala drezati vame. Odšla sem v mojo sobo, ki je bila čista in pospravljena, v primerjavi z 2 leti starejšim bratom, čigar soba je tako razmetana, da sploh ne vem, kje najde posteljo in oblačila. Njegovo sobo je nemogoče pospraviti, sem že poskusila. A kljub vsemu se z bratom dobro razumeva.
V sobi sem se vrgla na posteljo z baldahinom, zaradi katerega me je Anže redno zafrkaval, češ da sem princeska, a meni je bil všeč. Ker nisem imela naloge, sem v roke vzela telefon. Imela sem samo obvestilo o psodobitvi, zato sem začela igrati igrice.Sploh ne vem, kdaj sem zaspala, vem samo, da me je prebudila mami za večerjo.

Pred spanjem je na telefonu zapiskalo novo sporočilo. Bilo je od Izaka. Srce mi je zaigralo. Kaj, če mi vošči lahko noč? Kaj, če me pogreša? Kaj, če...? A ni bilo nič od tega. Bilo je vabilo na zabavo pri njem doma. Ki se odvija zdaj. V naslednjem trenutku sem skočila s postelje, stekla po stopnicah in vpraša
a mami, če lahko grem. Hvala bogu je rekla ja in takoj sem se oddšla pripravljat. Bratu Davidu sicer ni bilo prav da se 14 letna smrklja potika ob 9 zvečer sama po mestu, a če je mami rekla ja, je ja.


In tista noč je bila usodna.