*b*VRAČANJE OBISKA*b**i*1.del*i*
Sedim na kavču in gledam svojo najljubšo serijo po teh naporno strašnih dneh pač rabim malo počitka. Oh, kaj malo ogromno, vbadanje z bombami in ponorelimi duhi, te preprosto prisili, da se spočiješ. Udobno se naslonim nazaj in pograbim polno pest pokovke, ter si jo zabašem v usta, kako dobro je biti na vsake toliko malo sam. Poleg tega pa se je dogajanje ravno razplamenelo, ne morem verjeti, da je Evander varal Otilijo ampak je lep tako, da… Mislim saj Otilija je skrivala pred njim izredno pomembno skrivnost glede svojega ozadja in poleg tega prijateljuje z Cordelijo, ki ga več kot očitno hoče ubiti. Ravno, ko pa postane res napeto, ker se je razkrilo toliko povezav, OMG ne morem verjet, da je Cordelija, dejansko naredila to, zacinglja telefon.
Neznana številka z SMS sporočilom:*i* Srečaj me pred blokom. Zdaj.*i*
Namrdnem se pa ta bumbar misli, da sem glupa. Ja srečaj me zunaj, da te zvlečem v bel kombi in te odpeljem neznano kam in te potem po dolgem mučenju pojem skupaj s kokošmi, haha, ha. Še Evander ni tako neumen, pri skrivanju svojega varanja. Z negodovanjem vstanem in preverim, če so vrata zaklenjena, kar so. Ven pa niti ne pokukam, da si ne bo ugrabitelj z aliekspresa česa predstavljal. Udobno se namestim, da pogledam še eno episodo ampak ne morem se zadržati in prijateljici hitro pošljem par mesičev o dogajanju, padla bo skupaj saj vem. Ravno sem na polovici epizode, ko ugotovim, da je zmanjkalo kokic, sem mogla biti tako požrešna. Godrnjaje se odvlečem v kuhinjo ter spotoma popravim svoj živorumeni pramen. Na srečo pa sem bila racionalna in kupila cel paket kokic zadovoljno si požvižgavam in poslušam veselo pokanje kokic v mikrovalovki. Če bom bolj varčna mi jih mogoče uspe še ohraniti del, za tisto trapasto pisanje e-mailov, pomislim, ko iz napihnjene vreče stresam goro v plastično skledo. Preden pa nadaljujem s serijo seveda še blokiram številko čudaškega pošiljatelja.
Naslednji dan se zadovoljna vračam iz službe uspelo mi je prodati kup čevljev, no ja sicer se je jutro začelo bedno s tisto trapastim pismom in poštarjem, ki je izgledal travmatiziran od nečesa. Vendar se je nisem niti dotaknila ampak sem jo orokavičena in z masko na obrazu odstranila, ter razkužila nabiralnik. Vsi mislijo, da sem trapasta ampak, ko bodo zbolevali za rakom zaradi antraksa bomo pa videli, komu se bo zdelo to smešno. Poleg tega smo se sodelavkami dobro nasmejale amaterskemu ugrabitelju, čeprav mi je Katica setovala naj bom previdna, kot da nisem. Še vseeno komaj čakam, da pridem domov in hitro dokončam, par stvari ter grem na dolg sprehod. Tek na žalost še ni na sporedu. Napotim na svoje mesto na kavču, ko opazim vzravnano postavo, ki sedi na njem. Najraje bi zakričala, a nočem obremenjevati glasilk, namesto tega se odzovejo roke, ki izpustijo torbico in zdaj tla moje dnevno-jedilne sobe spominjajo na trapasto reklamo za ličila.
:sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle::sparkle:
Le kdo je pri Angelini na obisku?
Upam, da vam je bila zgodba všeč konstruktivna kritika pa je tudi dobrodošla.:sparkling_heart:
P.S. Antraks je biološko orožje s katerim so imeli Američani :flag_us: veliko sranja, ker jim ga je en pošiljal uradnikom po pošti. Point je to so bakterije in če prideš v kontakt z njim lahko umreš. Preden kdo zapaničari ta stvar je izredno dobro nadzorovana in zadnji primer okužbe s to bakterijo v Sloveniji je bil leta 1983.