PisalnicaLEGENDA DVEH ČRNIH KONJ, 1. poglavje (del) Gozdne prigode
3
Konec mrzle zime se je pričela prijetna pomlad. Vse prijateljice Nika, Sara, Nikolina, Julija, Zoja in Tinkara so se tisti dan odpravile v knjižnico. Vse so zelo rade imele konje in skrivnosti, ki so bile napisane na straneh v knjigah. Julija začne brati eno izmed knjigo in reče
»Oh punce veste kako bi rada jezdila konje in jih krtačila« Nika nato dobi idejo »Hej punce, kaj pa če bi šle danes v kino? slišala sem, da imajo prav poseben film po imenu Gozdne Prigode o konjih sliši se zanimivo« Vse pokimajo z glavo in odidejo iz knjižnice. Ko pridejo do kina, vidijo odlomek filma, ter že komaj čakajo za sedeže v kinu. Po dolgem čakanju v vrsti za karte so končno vstopile v dvorano. Vse so bile neučakane. Ko se je film končal so bile vse zelo utrujene namreč, ura je bila že skoraj enajst. Naslednje jutro so se odpravile v gozd. V filmu, ki so ga gledale je neka gospa pripovedovala o legendi, da se v gozdu skrivajo konji pasme MAGIC TOUCH. Pri njih je posebno to, da imajo barvne pramene in vsak od njih drugačno moč. Čeprav je bil film animiran so verjele v legendo… No, bolj ali manj. Zato so se odločile, da poiščejo to gospo. Iskale so jo najmanj eno uro nato so se odnehale z iskanjem. Ko so začele odhajati iz gozda je Nika nekaj zaslišala, obrnila se je in bilo ni ničesar. Hodile so naprej, nato so te zvoke zaslišale vse. Vse so se spogledale in v daljavi opazijo gospo iz filma, pomanile so si oči, ker so mislile, da sanjajo. Nika zašepeta puncam »Glejte to je tista gospa iz filma resnična je!« Počasi so se odpravile do nje. Bile so že čisto blizu, a nato so zagledale gromozanskega medveda. Tekle so kakor hitro so jih nesle noge. Ker je vsaka bežala v svojo smer so se izgubile. Nikolina je nato po celem gozdu klicala »PUNCE KJE STE, PUNCE RECITE KAJ« Po parih minutah je Nikolina našla Julijo. Nato sta skupaj našli še ostala dekleta. »Tudi ve slišite vibriranje?« vpraša Zoja. Sara odgovori »Zoja, to je le moj telefon mami me kliče« Sara se ji oglasi »prosim mami. Kaj je?« mama reče »kosilo je narejeno. Pridite domov.« Sara ji pove, da bodo prišle nato prekine. Skupaj so se odpravile do Sarinega doma. Ko so pojedle, so se Sarini mami zahvale za kosilo in se odpravile nazaj v gozd. Juliji se je začelo zdeti, da jih nekdo zasleduje. Ozrla se je okoli sebe in videla le dekleta. Pogledala je še malo bolje, se obrne okrog in zagleda… Dva konja, ki se igrata na gozdni jasi. Julija zašepne Niki » Nika poglej. Tam na gozdni jasi sta konja in še barvne pramene imata« Nato Julija dobi zamisel >Imam idejo, puncam reciva, da se morava nekaj pogovoriti na samem in pojdiva po njiju« Nika reče »Ja, super ideja. Glej na drugi jasi so še štirje konji brez pramenov, vsaka od punc si lahko izbere enega« Julija in Nika povesta dekletom da se morata nekaj pogovoriti, punce pokimajo in hodijo naprej. Julija in Nika sta prišle do konj. Oba sta bila črna ampak eden je imel rdeče, drug modre pramene. Nika je imela konja z rdečimi prameni poimenovala ga je Felix, Julija pa konja z modrimi prameni po imenu Power. Prišle sta do punc. Vse so jima rekle »Vov kako lepe konje imata« Nika odgovori »Glejte tam so še štirje za vas!« Sara je dobila rjavo kobilo Lano, Zoja sivo kobilo Zvezdo, Nikolina rjavo belo lisasto kobilo Karo in Tinkara bež kobilo Mijo. V travi so videle kose lesa, in konjem zgradile hlev. Ko so končale Nika reče »o joj, ura je že devet hitro moramo domov!« Vse so se strinjale z Niko in hitro so odšle domov. Naslednji dan je Nika poklicala Julijo. Rekla ji je da se dobita pri konjskem hlevu. Julija se je takoj oblekla, ščetkala zobe, se počesala in pritekla v gozd. Nato je vsaka zajezdila svojega konja, in odpravili sta je na krajši sprehod. Julija vpraša Niko »Je tudi tebi všeč, da imata barvne pramene?« Julija odgovori »Ja, pa še oba sta zelo ubogljiva« Po sprehodu je Julija poklicala še ostale punce da pridejo v gozd. Ko so se vse zbrale so konje okopale, skrtačile in počesale. Nato je Nikolina vprašala Julijo »Hej Julija, lahko poskusim zajahat Powerja?« Julija odgovori »Lahko, seveda« Nikolina je poskusila zajahati Powerja, ampak v tistem trenutku je Power podivjal in se začel postavljati na zadnje tace. Takrat je Julija pristopila do Powerja in ga umirila. Nikolina je cela prestrašena skočila s Powerja in ji rekla »ohh Julija… kar ti ga jahaj« Ker so se preveč zabavale s konji so čisto pozabile kaj so na začetku iskale. Nato se Tinkara spomni in pove »punce! Čisto smo pozabile na gospo« vse so se nato odločile da bodo zajahale konje, se odpravile po gozdu, in iskale gospo. Po dolgem sprehajanju so v gozdu videle kočo, ki je stala tik ob robu reke Naravje. Pred kočo pa je bila deska na kateri je pisalo: Magija je tam kjer tiči madam. Nobeni se ni sanjalo kaj bi lahko to pomenilo. Nika jih je vprašala »Katera gre z namo potrkat na vrata, da vidimo če je kdo noter?« Julija se je javila, da bi šla zraven. Nika je rekla »o že vem! Tukaj živi gospa iz filma, razumete? Ker na tabli piše, magija je tam kjer je madam, In ona ima moči zato vrjetno živi tukaj« Nika in Julija sta potrkali na vrata, nikjer ne duha ali sluha. Nato sta vstopili v kočo, se malo razgledali, in v kotu videli gospo kako dela nekakšen napoj ali nekaj takega. Nika reče »Živjo jaz sem Nika, in to je Julija, kdo ste pa vi?« gospa se obrne in ji reče z milim glasom »jaz sem madam Magizum smem vprašati zakaj sta tukaj deklici?« Julija ji odgovori »veste madam Magizum, z mojimi prijateljicami smo gledale film Gozdne prigode, in v tem filmu ste bili tudi vi. Zato smo želele videti če ste res resnični« Druge punce se zunaj sprašujejo, kaj je z Niko in Julijo da ju toliko časa ni nazaj. Ko so že misnile oditi, sta iz koče iztopili Julija ter Nika. Sara vpraša »Kaj sta pa delale toliko časa?« Julija odgovori »Nič kaj posebnega, samo z gospo sva se malo pogovarjale« »V redu« so odgovogile in odšle. Naslednji mesec sta se Julija in Nika odločili, da se bosta prijavili v šolo jahanja. In res sta se. V šoli sta srečali dva fanta. In kar dobro so se zaštekali. Po končanem dnevu sta ju dekleti vprašali »Hej fanta imata danes čas? Lahko bi šli skupaj na ježo« fanta odgovorita »Zakaj to vprašata?« Nika odgovori »Ja zakaj nek, da gremo na ježo« fanta se zravnata in rečeta »Hmmmm… amm ja imava, imava« Julija odgovori »No super se vidimo« fanta zakričita »KJE PA« Julija in Nika malce začudeno odgovorita »Ja, pri hlevih, kje pa« Nato fanta sramežljivo odideta. Nika vpraša Julijo »Kaj misliš, da sva jima všeč?« Julija zardeči v obraz in reče »Amm… Ne vem… greva na sladoled?« Nika se je zavedala, da Juliji ni ravno prijetno zato se je strinja z njo in odšli sta na sladoled.
»Oh punce veste kako bi rada jezdila konje in jih krtačila« Nika nato dobi idejo »Hej punce, kaj pa če bi šle danes v kino? slišala sem, da imajo prav poseben film po imenu Gozdne Prigode o konjih sliši se zanimivo« Vse pokimajo z glavo in odidejo iz knjižnice. Ko pridejo do kina, vidijo odlomek filma, ter že komaj čakajo za sedeže v kinu. Po dolgem čakanju v vrsti za karte so končno vstopile v dvorano. Vse so bile neučakane. Ko se je film končal so bile vse zelo utrujene namreč, ura je bila že skoraj enajst. Naslednje jutro so se odpravile v gozd. V filmu, ki so ga gledale je neka gospa pripovedovala o legendi, da se v gozdu skrivajo konji pasme MAGIC TOUCH. Pri njih je posebno to, da imajo barvne pramene in vsak od njih drugačno moč. Čeprav je bil film animiran so verjele v legendo… No, bolj ali manj. Zato so se odločile, da poiščejo to gospo. Iskale so jo najmanj eno uro nato so se odnehale z iskanjem. Ko so začele odhajati iz gozda je Nika nekaj zaslišala, obrnila se je in bilo ni ničesar. Hodile so naprej, nato so te zvoke zaslišale vse. Vse so se spogledale in v daljavi opazijo gospo iz filma, pomanile so si oči, ker so mislile, da sanjajo. Nika zašepeta puncam »Glejte to je tista gospa iz filma resnična je!« Počasi so se odpravile do nje. Bile so že čisto blizu, a nato so zagledale gromozanskega medveda. Tekle so kakor hitro so jih nesle noge. Ker je vsaka bežala v svojo smer so se izgubile. Nikolina je nato po celem gozdu klicala »PUNCE KJE STE, PUNCE RECITE KAJ« Po parih minutah je Nikolina našla Julijo. Nato sta skupaj našli še ostala dekleta. »Tudi ve slišite vibriranje?« vpraša Zoja. Sara odgovori »Zoja, to je le moj telefon mami me kliče« Sara se ji oglasi »prosim mami. Kaj je?« mama reče »kosilo je narejeno. Pridite domov.« Sara ji pove, da bodo prišle nato prekine. Skupaj so se odpravile do Sarinega doma. Ko so pojedle, so se Sarini mami zahvale za kosilo in se odpravile nazaj v gozd. Juliji se je začelo zdeti, da jih nekdo zasleduje. Ozrla se je okoli sebe in videla le dekleta. Pogledala je še malo bolje, se obrne okrog in zagleda… Dva konja, ki se igrata na gozdni jasi. Julija zašepne Niki » Nika poglej. Tam na gozdni jasi sta konja in še barvne pramene imata« Nato Julija dobi zamisel >Imam idejo, puncam reciva, da se morava nekaj pogovoriti na samem in pojdiva po njiju« Nika reče »Ja, super ideja. Glej na drugi jasi so še štirje konji brez pramenov, vsaka od punc si lahko izbere enega« Julija in Nika povesta dekletom da se morata nekaj pogovoriti, punce pokimajo in hodijo naprej. Julija in Nika sta prišle do konj. Oba sta bila črna ampak eden je imel rdeče, drug modre pramene. Nika je imela konja z rdečimi prameni poimenovala ga je Felix, Julija pa konja z modrimi prameni po imenu Power. Prišle sta do punc. Vse so jima rekle »Vov kako lepe konje imata« Nika odgovori »Glejte tam so še štirje za vas!« Sara je dobila rjavo kobilo Lano, Zoja sivo kobilo Zvezdo, Nikolina rjavo belo lisasto kobilo Karo in Tinkara bež kobilo Mijo. V travi so videle kose lesa, in konjem zgradile hlev. Ko so končale Nika reče »o joj, ura je že devet hitro moramo domov!« Vse so se strinjale z Niko in hitro so odšle domov. Naslednji dan je Nika poklicala Julijo. Rekla ji je da se dobita pri konjskem hlevu. Julija se je takoj oblekla, ščetkala zobe, se počesala in pritekla v gozd. Nato je vsaka zajezdila svojega konja, in odpravili sta je na krajši sprehod. Julija vpraša Niko »Je tudi tebi všeč, da imata barvne pramene?« Julija odgovori »Ja, pa še oba sta zelo ubogljiva« Po sprehodu je Julija poklicala še ostale punce da pridejo v gozd. Ko so se vse zbrale so konje okopale, skrtačile in počesale. Nato je Nikolina vprašala Julijo »Hej Julija, lahko poskusim zajahat Powerja?« Julija odgovori »Lahko, seveda« Nikolina je poskusila zajahati Powerja, ampak v tistem trenutku je Power podivjal in se začel postavljati na zadnje tace. Takrat je Julija pristopila do Powerja in ga umirila. Nikolina je cela prestrašena skočila s Powerja in ji rekla »ohh Julija… kar ti ga jahaj« Ker so se preveč zabavale s konji so čisto pozabile kaj so na začetku iskale. Nato se Tinkara spomni in pove »punce! Čisto smo pozabile na gospo« vse so se nato odločile da bodo zajahale konje, se odpravile po gozdu, in iskale gospo. Po dolgem sprehajanju so v gozdu videle kočo, ki je stala tik ob robu reke Naravje. Pred kočo pa je bila deska na kateri je pisalo: Magija je tam kjer tiči madam. Nobeni se ni sanjalo kaj bi lahko to pomenilo. Nika jih je vprašala »Katera gre z namo potrkat na vrata, da vidimo če je kdo noter?« Julija se je javila, da bi šla zraven. Nika je rekla »o že vem! Tukaj živi gospa iz filma, razumete? Ker na tabli piše, magija je tam kjer je madam, In ona ima moči zato vrjetno živi tukaj« Nika in Julija sta potrkali na vrata, nikjer ne duha ali sluha. Nato sta vstopili v kočo, se malo razgledali, in v kotu videli gospo kako dela nekakšen napoj ali nekaj takega. Nika reče »Živjo jaz sem Nika, in to je Julija, kdo ste pa vi?« gospa se obrne in ji reče z milim glasom »jaz sem madam Magizum smem vprašati zakaj sta tukaj deklici?« Julija ji odgovori »veste madam Magizum, z mojimi prijateljicami smo gledale film Gozdne prigode, in v tem filmu ste bili tudi vi. Zato smo želele videti če ste res resnični« Druge punce se zunaj sprašujejo, kaj je z Niko in Julijo da ju toliko časa ni nazaj. Ko so že misnile oditi, sta iz koče iztopili Julija ter Nika. Sara vpraša »Kaj sta pa delale toliko časa?« Julija odgovori »Nič kaj posebnega, samo z gospo sva se malo pogovarjale« »V redu« so odgovogile in odšle. Naslednji mesec sta se Julija in Nika odločili, da se bosta prijavili v šolo jahanja. In res sta se. V šoli sta srečali dva fanta. In kar dobro so se zaštekali. Po končanem dnevu sta ju dekleti vprašali »Hej fanta imata danes čas? Lahko bi šli skupaj na ježo« fanta odgovorita »Zakaj to vprašata?« Nika odgovori »Ja zakaj nek, da gremo na ježo« fanta se zravnata in rečeta »Hmmmm… amm ja imava, imava« Julija odgovori »No super se vidimo« fanta zakričita »KJE PA« Julija in Nika malce začudeno odgovorita »Ja, pri hlevih, kje pa« Nato fanta sramežljivo odideta. Nika vpraša Julijo »Kaj misliš, da sva jima všeč?« Julija zardeči v obraz in reče »Amm… Ne vem… greva na sladoled?« Nika se je zavedala, da Juliji ni ravno prijetno zato se je strinja z njo in odšli sta na sladoled.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
a ves da dobesedno kopiras zgodbo od Nixie.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo,
Ko mi je sestrična predlagala naj si naredim svoj profil sem vedela da se bo to zgodilo.
Ko mi je sestrična predlagala naj si naredim svoj profil sem vedela da se bo to zgodilo.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To zgodbo sma od začetka pisale skupaj
0
Moj odgovor:
Idk Just a gurl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ne morm več ig
nekak sploh ne znam eksplainat tega problema sam jst sam tak ne morm več pa ne vem zakaj.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
