Pisalnica
Hej! Vem, da dolgo ni bilo novega dela, ampak zdaj je tukaj za vas, toplo postrežen.
Posvečen pa je vsem mojim bralcem :)
Upam, da vam bo všeč in boste uživali v branju ter mogoče lajkali ali komentirali ;)
8. Del
Današnje sanje so bile res čudne. Najbolj do zdaj, čeprav se meni vedno godi nekaj čudnega. Na začetku sem jahala temno zelenega zmaja. Potem pa je ta dobil Erikovo glavo! Nato mi je nekaj govoril, ampak sem že padla iz njega. Padla sem na streho od hiše in se še sama spremenila v zmaja z izjemo moje glave, ki je bila še vedno moja. Prišel je Erik in v naslednjem trenutku sva že pekla na žaru. Peči sva dala pečeno meso in se je 'speklo' v surovo. Tega sva pojedla in POK!, sanj je bilo konec. Če pa to niso nenavadne sanje … A zdaj že sama težko razločim kaj je nenavadno in kaj nekaj popolnoma vsakdanjega.
Uro kasneje mi mama pove, da bomo pekli na žaru. Resno?! Rekla je, naj povabim prijatelje.
»Saj jih nimam.« Ji zabrusim nazaj. Počasi se umakne notri. Nisem ji hotela povedati za Erika. Potem bi me spraševala o njem in jaz bi lahko ponesreči bleknila, da je zmaj. Ampak bi me najbrž le poslala v norišnico.
»Sabina, pripravi ražniče!« zavpije oči. Stečem v kuhinjo kjer vzamem meso na nabodalih – ražniči – in jih postavim na žar.
DVE URI KASNEJE
»Zakaj ražniči še niso pripravljeni!?« zakričim v kuhinjo in se primem za želodec.
»Potrebujejo čas!« nazaj pove oči.
»Ja, ampak delajo se že dve uri!« Takoj priteče na vrt in pogleda žar. Nasmehne se mi.
»Mogoče zato, ker nisi prižgala žara.« Ups, kako naj bi jaz to vedela. In me čaka še ena ura čakanja, med katero mi bo najbrž razneslo želodec.
Po sobotskem – vem, da to ni izraz – kosilu, se odpravimo na dolg sprehod. Vijugamo med ljubljanskimi ulicami in se ustavimo na sladoledu v kavarni Dolhuš. Boljšega popoldneva si ne bi mogla želeti.
Ko se vrnemo domov, na verandi zagledam postavo.
»Dober dan!« pozdravi oči že na daleč, in postava se zdrzne. Je to … Erik? Bližje ko smo, bolj ga vidim in ja, izkaže se, da je Erik.
»Dober dan, prišel sem po Sabino.« O moj bog. A je rabil to tako povedati? Zdaj me bosta starša zagotovo začudeno pogledala in me spraševala vse mogoče. Tako se tudi zgodi.
»Nisi nama povedala, da imaš prijatelja.« se nasmehne oči.
»Ali pa fanta.« doda mami in se namuza. Nič ne rečem, le strogo jo pogledam. Kaj si pa misli!? Da bo njuna zasanjana hčerka imela fanta? Saj sem tako nora, da me noben ne bi hotel.
»Ne ne, samo prijatelja.« prijazno dopove Erik, a v njegovih očeh se vidi kanček jeze. To mami začuti.
»Grem jaz pripravit kavo.« se izmuzne skozi vrata.
»A je nisi ravnokar pila!?« ugovarja oči in gre za njo v hišo. Z Erikom še nekaj časa stojiva tam in gledava skozi vrata. Vidi se, da nama je obema nerodno zaradi maminih besed.
»Greva?« predlaga. »Veliko ti imam za razložiti.« pomežikne mi in odhopsava v temačno ulico. Ja, odhopsava ;)
Vem, da je bil ta del malo krajši in dolgočasen, ampak vseeno upam, da ste prebrali! :))))
Vaša dg:two_hearts:
Posvečen pa je vsem mojim bralcem :)
Upam, da vam bo všeč in boste uživali v branju ter mogoče lajkali ali komentirali ;)
8. Del
Današnje sanje so bile res čudne. Najbolj do zdaj, čeprav se meni vedno godi nekaj čudnega. Na začetku sem jahala temno zelenega zmaja. Potem pa je ta dobil Erikovo glavo! Nato mi je nekaj govoril, ampak sem že padla iz njega. Padla sem na streho od hiše in se še sama spremenila v zmaja z izjemo moje glave, ki je bila še vedno moja. Prišel je Erik in v naslednjem trenutku sva že pekla na žaru. Peči sva dala pečeno meso in se je 'speklo' v surovo. Tega sva pojedla in POK!, sanj je bilo konec. Če pa to niso nenavadne sanje … A zdaj že sama težko razločim kaj je nenavadno in kaj nekaj popolnoma vsakdanjega.
Uro kasneje mi mama pove, da bomo pekli na žaru. Resno?! Rekla je, naj povabim prijatelje.
»Saj jih nimam.« Ji zabrusim nazaj. Počasi se umakne notri. Nisem ji hotela povedati za Erika. Potem bi me spraševala o njem in jaz bi lahko ponesreči bleknila, da je zmaj. Ampak bi me najbrž le poslala v norišnico.
»Sabina, pripravi ražniče!« zavpije oči. Stečem v kuhinjo kjer vzamem meso na nabodalih – ražniči – in jih postavim na žar.
DVE URI KASNEJE
»Zakaj ražniči še niso pripravljeni!?« zakričim v kuhinjo in se primem za želodec.
»Potrebujejo čas!« nazaj pove oči.
»Ja, ampak delajo se že dve uri!« Takoj priteče na vrt in pogleda žar. Nasmehne se mi.
»Mogoče zato, ker nisi prižgala žara.« Ups, kako naj bi jaz to vedela. In me čaka še ena ura čakanja, med katero mi bo najbrž razneslo želodec.
Po sobotskem – vem, da to ni izraz – kosilu, se odpravimo na dolg sprehod. Vijugamo med ljubljanskimi ulicami in se ustavimo na sladoledu v kavarni Dolhuš. Boljšega popoldneva si ne bi mogla želeti.
Ko se vrnemo domov, na verandi zagledam postavo.
»Dober dan!« pozdravi oči že na daleč, in postava se zdrzne. Je to … Erik? Bližje ko smo, bolj ga vidim in ja, izkaže se, da je Erik.
»Dober dan, prišel sem po Sabino.« O moj bog. A je rabil to tako povedati? Zdaj me bosta starša zagotovo začudeno pogledala in me spraševala vse mogoče. Tako se tudi zgodi.
»Nisi nama povedala, da imaš prijatelja.« se nasmehne oči.
»Ali pa fanta.« doda mami in se namuza. Nič ne rečem, le strogo jo pogledam. Kaj si pa misli!? Da bo njuna zasanjana hčerka imela fanta? Saj sem tako nora, da me noben ne bi hotel.
»Ne ne, samo prijatelja.« prijazno dopove Erik, a v njegovih očeh se vidi kanček jeze. To mami začuti.
»Grem jaz pripravit kavo.« se izmuzne skozi vrata.
»A je nisi ravnokar pila!?« ugovarja oči in gre za njo v hišo. Z Erikom še nekaj časa stojiva tam in gledava skozi vrata. Vidi se, da nama je obema nerodno zaradi maminih besed.
»Greva?« predlaga. »Veliko ti imam za razložiti.« pomežikne mi in odhopsava v temačno ulico. Ja, odhopsava ;)
Vem, da je bil ta del malo krajši in dolgočasen, ampak vseeno upam, da ste prebrali! :))))
Vaša dg:two_hearts:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla!! :revolving_hearts::revolving_hearts:
Malo moram poheti, ker mami hoče, da grem čez 10 min spat, ker imam jutri zjutraj zobarja:unamused:. Skratka, že prej bi spremljala to zgodbo, če bi vedela, da je tako fantastična! No, zdaj sem prebrala in lajkala vse dele za nazaj, tukajle pa je še moj komentar (je malo daljši, da naduknadim vse dele, ki jih nisem komentirala:kissing_closed_eyes:)
TA ZGODBA BO NEKOČ 1000% POSTALA PRAVA KNJIGA! Je namreč bolj zanimiva kot pa katera druga natisnjena knjiga ki sem jo prebrala. Kako se ti uspe izmisliti tako dobro vsebino?? In da je ta del dolgočasen? Niti slučajno! Super je! Dg, res se sprašujem, kje dobiš ideje za svoje zgodbe. Vsaka me namreč bolj preseneti <3. Imaš res bujno domišlijo in zelo mi je všeč, na kakšen način opisuješ dogodke. Mislim, da sem bo med Sabino & Erikom le nekaj razpletlo... Bila bi lep par, heh :).
Hitro nov del!! Navdušena sem in te na kolenih prosim, da pride nov del še to stotinko. Ali pa vsaj to sekundo, če ti ne bo uspelo izpeljati prve opcije:wink:.
Lepo se imej, Powči:sparkling_heart::heart:
Malo moram poheti, ker mami hoče, da grem čez 10 min spat, ker imam jutri zjutraj zobarja:unamused:. Skratka, že prej bi spremljala to zgodbo, če bi vedela, da je tako fantastična! No, zdaj sem prebrala in lajkala vse dele za nazaj, tukajle pa je še moj komentar (je malo daljši, da naduknadim vse dele, ki jih nisem komentirala:kissing_closed_eyes:)
TA ZGODBA BO NEKOČ 1000% POSTALA PRAVA KNJIGA! Je namreč bolj zanimiva kot pa katera druga natisnjena knjiga ki sem jo prebrala. Kako se ti uspe izmisliti tako dobro vsebino?? In da je ta del dolgočasen? Niti slučajno! Super je! Dg, res se sprašujem, kje dobiš ideje za svoje zgodbe. Vsaka me namreč bolj preseneti <3. Imaš res bujno domišlijo in zelo mi je všeč, na kakšen način opisuješ dogodke. Mislim, da sem bo med Sabino & Erikom le nekaj razpletlo... Bila bi lep par, heh :).
Hitro nov del!! Navdušena sem in te na kolenih prosim, da pride nov del še to stotinko. Ali pa vsaj to sekundo, če ti ne bo uspelo izpeljati prve opcije:wink:.
Lepo se imej, Powči:sparkling_heart::heart:
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
