TRETJE POGLAVJE - *b*KAJNE?*b*

Ko je ura odbila uro osem je Zara sedela na kavču s pokovko v naročju in od brisanja solz mokrimi rokavi puloverja, ki si tega ni zaslužil; Jennette je sedela poleg nje z roko pokrito čez drugače zgovorna usta, da bi udušila zatege v njenem dihanju ob vsem joku, ki ga je prestala ta dan, kljub temu pa sta njuna para oči ostala prilepljena na Erin zaslon, kjer se je (po Zarini želji po filmu in Jennettinem navdušenju nad ljubezenskimi tragedijami) začel predvajati Titanik. Še Era, ki je protestirala, da imajo dovolj joka za en dan je na koncu sedela poleg njiju in si dopovedovala, da je samo film, je na vsake toliko pustila solzi pot in jo potem obrisala z obličja zemlje s svetlobno hitrostjo.
Kaj hočeš, tako je to, ko ne vidiš najboljših prijateljev na svetu predolgo. (S tem da veš, da ne bodo nikoli smeli vedeti čisto vsega o tebi. Za njihovo varnost, jasno. Ampak o tem ne govorimo.)
Čim se je zadnja scena zaključila in so začeli vrteti kredite, je Era vstala, šla po robčke in jih podala Jennette, ki je neizprosno drgnila lica in svojo brado, kjer so se nabrale mokre kapljice.
"Hej," je rekla Zara in posmrkala, "Sta vsaj izkoristila čas, ki sta ga imela, ne?"
Jennette, katere oči so pekle kot hudič je potrto pokimala in dodala: "To naredi film dober."
Era je komaj opazno zavila z očmi in z mize potegnila prej pripravljen čaj, ki se je ravno prav ohladil. To je ugotovila, ko je zopet tvegala in v svojo šalco pomolila jezik, da preveri temperaturo. In ja, ta navada jo je že stala opeklin, ampak če smo čisto iskreni, se je ni ravno trudila prekiniti več kot enkrat na teden, ko ji je to prineslo pekoče posledice.
"Bo kera od vaju med?"
"Hm?" Zara je dvignila glavo s kavča na naslonjalo, da je videla, kaj je imela Era v mislih z rdečimi očmi izdavila Zara, "Veš, da. Rabim si dvigniti morale po tem morbidnem koncu s celim: "Now you know there was a man named Jack Dawson. And that he saved me. In every way that a person can be saved." citatom. Prisežem, da če me to ni ubilo, ne vem kaj me bo."
"Ženska, a misliš, da je meni kaj lažje?" je zajavkala Jennette in potem s kimanjem proti Eri dodala: "Jaz bi tudi med. Moram si pocukrati življenje, ko mi ga jo ta film tako zagrenil."
Era je samo dvignila obrvi in ni vrgla nazaj sarkastičnega komentarja, kar je zaskrbelo Zaro tako močno, da je zares nehala obžalovati tragedijo, ki je še vedno vrtela kolise belo obarvanih zaslužkov na drugače črnem zaslonu v tem mareličnem stanovanju. Tokrat je zasukala je proti njej celo telo in z rokami za podlago na naslanjalu resno rekla: "Pa daj še sebi med not. Ti ga tudi rabiš."
Era je le pokimala z ustnicami stisnjenimi v pritrdilno črto in še sebi v potiskano s pisanimi vzorci skodelico dala zvrhano žličko sladkobe.
Tako je nekaj trenutkov zatem v rokah uravnavala dve skodelici oslajenega čaja in ju predala Jennette, ki ji je na obrazu na veliko pisalo žalovanje ter Zari, ki ji je ponudila majhen, a hvaležen nasmešek potem pa se namrgodila proti zaslonu. Era se ji je mogla nasmejati, ko je to storila tako, da je namrščila svoj nos, oči priprla do rež ustnice pa potegnila na notri., da jo je skoraj zaskrbelo, da je postala stara babica. (Tista, ki ima najmanj trideset mačk, če smo bolj natančni.) Jennette je celo uspelo privzdigniti kotiček ust, ko ji je Era predala omamno dišečo pijačo in jo s komolcem dregnila v rebra ter pomignila na Zaro.
"Kateri film imata v planu zdaj, da se bosta sestavile nazaj?" je vprašala naposled, ko je tišina vstopila zaradi konca filma. Bila je zdrava pamet, ki je vodila taka vprašanja, si je dopovedovala Era. Sigurno ne, da tudi sama potrebuje nekaj pozitivnega, ne, kje pa. Še sanjala ne bi o tem.
Hkrati, pa se je zavedala kako močno je Titanik zadel blizu doma za Jennette. Sicer je veliko sklepala o tem, a Era nikoli ni bila neumna in ji je hitro kliknilo, kaj naj bi se zgodilo. Ve pa tudi, da ne bi nikoli, ampak res *i*nikoli*i* silila v Jennette, ko ji je ta jasno namignila, da noče govoriti o tem bolj kot je potrebno. Je pa zanjo Era še vedno držala pesti, da kmalu najde terapevtko, ker ni lahko izgubiti ljudi, ki jih držiš tako blizu srcu tako hitro, sploh pa ne v takem velikem številu.
Zara se za razliko sploh ni nikoli odprla, a je Era ugotovila kaj hitro, da tudi ona ni imela lahkega življenja. Konec koncev je v njeni hiši že videla fotografije mlajše nje in njene skoraj kopije dekleta. Vsakič ko jo je Jennette povprašala po njej, pa je Zara ne da bi sploh pogledala proti njej odvrnila, da nihče pomemben. To vsekakor ni moglo držati, drugače teh fotografij ne bi bilo tam, a se je Era vsakič zadržala preden je kaj rekla, kajti tudi to ni bil njen del življenja in tako ne njena stvar dokler ji je Zara ne zaupa, ko bo pripravljena. In to gre ne da omenjamo vseh trenutkov, ko se je zdrznila za v bistvu prazen nič. Verjetno kakšna trauma.
Era se je naučila ne spraševati druge o odgovorih, ko je hotela kaj izvedeti, ampak raje sama naredi ugotovi situacijo, ko dobi ključne podatke. Pri takih stvareh pa je potreben drugačen pristop; potrpežljivost in
"Ne vem... Mogoče kakšna epizoda Prijateljev?" je predlagala Zara s premorom, ko je ugotovila, da se je Jennette zaprla vase. Era je skomignila z ramenom ob tem in svoj pogled preusmerila na nenavadno tiho osebo, ki se je s svojo toplo šalico zvila na kavču.
"Zakaj pa ne," je le zakrakala ta in si v ramo obrisala solzo, ki je osamljena stala na njenem licu.
Zara ni potrebovala več povoda, da je pograbila daljinec in v Netflixu poiskala željeno komedijo, ki ni bila čisto nič manj romantična kot tista prej, ampak sigurno manj tragična.
Jennette je bila na novo vpeta v serijo in se je kmalu smejala ob sendvič sceni, Zara je zaradi smejanja pokala po šivih, kar bi verjetno počela tudi Era, če ne bi svojih čustev držala zase in naredila več kot se prešerno nasmejala, ko se je kaj takega zgodilo.
Kmalu jim je začelo kruliti po počenih od smejanja želodcih in po okrog petnajstih minutah prerekanja s "Pa ne morem jaz poklicati tja! Ne bom še stavka skupaj spravila!" in pa "O bog pomagaj tistim, ki nam bodo mogli dostaviti pico ob tej žalostni uri." pa sem tja celo "Haha, dober hec, čili bo na moji pici, ko bom dva metra pod površjem zemlje." so se odločile za tri različne pice. To so bile; margarita za gospodično ne-bom-komplicirala-tem-ubožčkom-življenja-ob-tej-uri Zaro, pica z ananasom za gospodično kaj-me-briga-kaj-si-misliš-o-mojem-okusu-razen-če-govorimo-o-filmih-in-sladkorju Jennette in končno mehiška pica za gospodično jaz-bom-pač-jedla-mojo-najljubšo-pico Ero.
Na koncu je klicala Jennette in je v zameno za klicanje, ki sta se mu hoteli drugi dve izogniti Era bila primorana sprejeti pice pri vhodu, ko so prispele. A ravno ko je ob zvoncu hotela vstati, da bi to tudi storila je Zara položila dlan na njeno ramo.
"A veš kaj, grem jaz. Ti si nesla moje vreče v avto, grem jaz pobrat pice," se je nasmehnila in se odrinila od udobnega sedeža, ki ga je nemudoma pogrešala. Era, katere izmučenost jo je mentalno ubijala, ampak bi raje videla da se svet sesuje preden to pokaže, se ji je hvaležno nasmehnila: "Hvala ti."
"Ni kaj," je odvrnila Zara malce glasneje, da bi jo slišali s hodnika.
*i*drrrrr*i*
*i*drrrrrrrrrrrrrrrrrrrr*i*
*i*DRRRRR*i*
Kdor je stal pred vrati z njihovimi picami je mogel biti res neučakan kajti zvonec je uspel v njenih desetih sekundah do vrat zazvoniti najmanj petkrat (ni štela, ker ji je šlo preveč na živce) v vstrajni mantri nadležnega zvonenja, ki se ga je Zara zelo kmalu naveličala. Vsaj toliko, da je, ko je odprla vrata, obtožujoče pogledala dostavljalca pred vrati, ki je zaposljeno v eni roki imel uravnovešene tri pice (čigar vonj je bil tako slasten, da je njen želodec zagodrnjal in jo naredil sitno) medtem pa gledal nekaj na svojem telefonu v svoji drugi roki, s katero je hkrati - po vsej verjetnosti, ker nikoli ne veš zares - zvonil.
"Prosim?" je bila fraza, ki jo je po razglabljanjem z njenim namrgodenim trebuhom sprejela Zara za pozdrav navzkljub skušnjavi, da bi mu samo vzela pice z roke, mu v glavo zabrisala tisti denar in mu s pomoljenim jezikom zaprla vrata pred nosom (in potem to krivila na lakoto). Seveda je vljuden pozdrav ni ustavil od tega, da ga je jezno premerila in se namrščila.
"Dostava pic za Ero Zowe," je končno pogledal fant pred vrati vanjo z obrazom čiste zdolgočasenosti. Zara je morala trdno držati svoj jezik, da mu ni prijavila kakšnega sarkastičnega odgovora nazaj. Sploh, da ne omenja, da jo je nekaj glede njegovih oči postavilo na rob, kljub temu, da ni mogla povedati točno kaj.
"Koliko sem dolžna?" je v Erinem imenu Zara nadaljevala z vljudnostjo. Opazila je, da ima fant kljub njegovi nadležni strani super lase: takšne vransko črne s krasnim volumnom. Če - *i*ČE*i* - bi ga bolje poznala, bi ga zaslišala kje kupuje balzam in šampone. Na žalost, pa ga za podatek ne more vprašati, ker je z njim blazno naveličana.
Odgovoril je s ceno, Zara pa je segla po kreditni kartici, da bo plačala.
Hitro jo je prislonila ob POS terminal, ki ji ga je pomolil, fanta na hitro oškilila, da ne gleda kode (ker ljudem moškega spola ni vedno za zaupati) in jo vtipkala. Malce jo je presenetil njegov obraz, ko je na hitro prebral njeno ime na kartici in naenkrat postal zamišljen.
*i*Ta fant je čuden in pika.*i*
Nekako se je po plačilu uspela prepričati, da ga bo ignorirala in samo plačala pice in šla. Saj ni bila pred vrati za karkoli drugega, torej zakaj bi se ukvarjala z njim, če se ji ni treba? Kajne?
"V redu, no, uživaj v pici," je rekel črnolasec in se že obrnil, da gre.
*i*Ne. To bo naredila.*i*
"Pa naslednjič poskusi manj zvoniti. Mogoče tvoje stranke ne bodo tako nasikane, ko odprejo vrata. Zelo je moteče."
Ko je že skoraj zaloputnila vrata pa je slišala namuznjen: "Kakor praviš, Zara." in ni si mogla pomagati, kot takoj pomisliti na drugega črnolasega fanta, ki ga je poznala. Šok jo je zadel kot metek v srce, da je začela krvaveti tiste najhujše misli, ki so brskale po spominih tebi nič, meni nič, kot da jih malo briga, kaj vse zanjo uničujejo. V grlu se ji je pojavil ogromen cmok, ker lahko bi priznala, da je ta ton v takem stavku slišala najmanj sto krat poprej. Boju v grlu se je nemudoma pridružila potreba po sproščanju vročih solz, ki so ji zameglile pogled in hkrati podtaknile ogenj, ki ga voda ni pogasila. V upu, da bi se solz otresla je hitro pogledala proti stropu in preprečila njenim spominom dostop na površje. Danes ne bo spala mirno, in to je vedela že tedaj.
*i*Solit se pojdi presneti dostavljalec pic.*i*
Vrata je odprla na široko, da je lahko stopila ven, a ko je stala pred dobro poznanim pragom, je le še ujela majhen boleč pogled in obžalujoč nasmešek, ki je bil na njegovem obrazu preden je na kolesu švignil po cesti, ki je bila zagrnjena v sencah poslanih s strani svetlikajoče mesečine.
Ni vedela koliko časa je stala tam in gledala za kolesom, ki ga že dolgo ni bilo na obzorju, ali če je izgubila boj proti solzam, ampak ko jo je prišla iskat Jennette z zaskrbljenim izrazom na obrazu, je Zara na svojega hitro pritrdila lažen nasmeh ter se s picami odpravila notri.
Zara bi trdovratno lagala, če bi rekla, da ni bila pretresena še cel večer in ni razmišljala o tem, da je po neki čudni možnosti človek, ki je ravno dostavil pico, bil tisti, ki ga je hotela pustiti v preteklosti. Najsibodi zaradi spominov, ki bi jih prinesel s seboj ali čustev, ki bi nedvomno privrela na površje kot sopotnik na vlaku. Prav tako bi umazano prekrivala bistvo, da tega sigurno ni hotela in bi dala vse, da ne bi rabila podoživljati teh stvari. Ni mogla podoživljati travm ali bolečine ali olajšanja, ko je imela sekundo miru, dokler ni prišla izguba, ki bi jo mogla predvideti in ji vzela skoraj vse, kar je imela dragega. Sovražila se je za vse skupaj, a ni bila pripravljena se temu postaviti po robu, hkrati pa je močno dvomila, da se kadarkoli bo.
Torej Kyle sigurno ni bil tam in sigurno ni izgledal, kot da je nekaj obžaloval in sigurno ni ravno bil v neposredni bližini treh metrov nje, ker drugače se bo mogla vz vsem skupaj soočiti, ampak za to. Preprosto. Nima. Energije.
Zato se veliko raje pretvarja, da je vse v najlepšem redu tudi, ko njeni zidovi, postavljeni pred spomine, začnejo puščati skozi luknje ter ji s propadom grozijo, da jo pokopljejo in tokrat ne bo več vstala.


*b*.......... Vem da je bilo celo leto, ok poskušam T-T*b* Pride kmalu ven wrap up, ampak 100%ne danes ali jutri, ker imam veliko stvari in rabim spanec ker nisem bila pripravljena na to, koliko energije mi bo šola vzela :/
Vseeno, hvala ker ste prebrali nov del, sem se trudila z njim spotoma in sem neizmerno vesela, da ga lahko delim z vami!!!
Pošiljam vam vsem nasmeške, poljubčke in objemčke!

~Z ljubeznijo, Raven