Lovci na moči 1. del
4
Hay!
Kako ste kaj? Jaz sem super in odločila sem se, da bi poskusila s pisanjem zgodbe. Naslov je Lovci na moči zgodba pa bo povezana z naslovom šele čez nekaj časa do takrat pa moram še nekaj napisati vi pa prebrati. Predlagam, da kar začnem:
5 je ura Manca 5 je že! Tako se je začelo eno zelo neobičajno jutro za Manco. Manca je prejšnje leto končala 9. razred in na 1. september se je odpravljala v svojo novo šolo. Ampak danes še ni bil 1. september, bil je 28. avgust in Manci se je mudilo kot še nikoli. Danes je odpotovala v London s svojim sošolcem s katerim sta po čistem naklučju izbrala Wilson's school za srednjo šolo. Malokrat se zgodi, da srednješolci odhajajo v tuje države v šolo ampak Manca se je tako odločila. Že ob 7.00 zjutraj je imela let na Brniku. Hitro se je oblekla in stekla v kuhinjo. Tam jo je pričakala mama z zajtrkom. Očka se je ravno prebudil zato je tudi on odkorakal v kuhinjo na zajtrk. Bilo je zelo zgodaj, vendar Mance to prav nič ni motilo. Upala je le, da se bosta tudi njen starejši brat Martin in mlajša sestrica Tinkara zbudila pravi čas, da ji zaželita prijeten let. Po zajtrku je hitro stekla v kopalnico, si umila zobe, se uredila in potlačila še zadnje stvari v kovčke za s seboj. Odhajala je kar za dva mesca, saj bo od sedaj naprej njena šola v Londonu, vračala pa se bo le vsake počitnice. Pred odhodom ji je uspelo zbuditi Martina, da sta se poslovila. Tinkara pa je spala kot polh in prikupnih ljudi, ki spijo ni lepo prebuditi zato ji je le pritisnila ljubčka na lice in odtekla proti vratom. Prepričala se je, da je s seboj zares vzela vse stvari in že se je usedla v avto. Tkrat je zagledala Tinkaro pred pragom hiše in ji namenila še pol minutke za objemček. Bilo ji je hudo, da zapušča svojo družino, vendar se je kljub temu veselila, da odhaja na tako pomembno šolo in to v London. Čez 20 minut je bila že na letališču, kjer se je poslovila od svoje mame. Tam jo je pričakal njen sošolec v katerega je bila malo zatrapana ampak to je vedela le ona in niti Kristian (njen sošolec). Kristian ni slutil ničesar takega pa čeprav sta se že v osnovni šoli velikokrat spogledovala. Poleg Kristiana je bila tudi njegova mama. Bila je prava lepotica v uniformi, ki jo nosijo stevardese. Zmenila se je, da gre na pot s tem letalom, da ju lahko spremlja od začetka do konca in zato nista potrebovala spremstva staršev (no nekako sta ga imela ampak to ni pomembno). Skupaj so odhiteli naprej po letališču, da bi opravili vse preglede opreme in tri četrtine ure prej so se ustavili v čakalnici pred letom. Stevardesa je takrat Kristianu in Manci dovolila da se malo razgledata po trgovinicah in gresta kaj pojesti pred letom, sama pa je popazila na prtljago. Manca in Kristian sta zato odšla proti trgovinicam in se malo zadržala na oddelku s sladkarijami. Kupila sta veliko sladkarij, da jima med letom ne bo dolgčas. Sedaj jima zagotovo ne bo. Nazaj v čakalnico sta prišla 10 minut pred vkrcanjem na letalo, da sta lahko še pospravila vso robo v nahrbtnike. Na letalu sta sedela skupaj, Kristianova mama pa je mogla oditi in poskrbeti še za ostale potnike. Takoj, ko sta lahko sta odprla vreče s sladkarijamiin gledala skupne fotografije, ko so bili skupaj s prijatelji. Vsi na letalu spali le onadva sta se smejala, kakor dva ocvrta mačka:cat: Vožnjaje trajala 2 uri ob izstopu iz letala pa se je še Kristian poslovil od svoje mame in z Manco sta odšla. Ko sta prišla iz letališča sta se odpravila do taksija, ki ju je zapeljal do dijaškega doma, kjer bosta preživljala čas med šolanjem. Kasneje sta se dogovorila, da odideta do mesta nekamna kosilo. Tisti dan sta se še naprej razgledovala po Londonu. Seveda ju je zamikalo in sta odšla tudi na ogled njune šole, ki se bo odprla čez 4 dni. Komaj sta čakala ampak do takrat ju je čakalo še veliko dela.
Upam, da vam je bila zgodba všeč, da pa si boste lažje predstavljali vse skupaj sem s pomočjo Like emojis (hvala ti) ustvarila to Webador spletno stran, kjer sem pripela fotografije in poleg navedla kdo ali kaj je to oz. kaj predstavlja. Upam, da vas ne bo motilo, ker so osebe na fotografijah znane po različnih serijah/filmih, ki so jih posnele nekatere pa so tudi pevci ampak njihovi značaji v filmih ali real lifu niso povezani s temi v zgodbi.
Želim doseči čim večje število :heart: ampak hočem, da so ti dodeljeni iskreno, ker vam je zgodba všeč.
Če pa imate kako pripombo, izboljšavo ali pohvala pa mi napišite v komentarje ali v moj kotiček.
Povezava do spl. str.:
https://lovci-na-moci.webador.com/?_gl=1*1q4pzad*_ga*OTE3MzUwNTY2LjE2NjMyMTYwNDI.*_ga_E6PZPGE4QM*MTY3NDgxOTI4NC45Ny4xLjE2NzQ4MjA5MjcuMC4wLjA
Hvala vam
By:beetle:
Kako ste kaj? Jaz sem super in odločila sem se, da bi poskusila s pisanjem zgodbe. Naslov je Lovci na moči zgodba pa bo povezana z naslovom šele čez nekaj časa do takrat pa moram še nekaj napisati vi pa prebrati. Predlagam, da kar začnem:
5 je ura Manca 5 je že! Tako se je začelo eno zelo neobičajno jutro za Manco. Manca je prejšnje leto končala 9. razred in na 1. september se je odpravljala v svojo novo šolo. Ampak danes še ni bil 1. september, bil je 28. avgust in Manci se je mudilo kot še nikoli. Danes je odpotovala v London s svojim sošolcem s katerim sta po čistem naklučju izbrala Wilson's school za srednjo šolo. Malokrat se zgodi, da srednješolci odhajajo v tuje države v šolo ampak Manca se je tako odločila. Že ob 7.00 zjutraj je imela let na Brniku. Hitro se je oblekla in stekla v kuhinjo. Tam jo je pričakala mama z zajtrkom. Očka se je ravno prebudil zato je tudi on odkorakal v kuhinjo na zajtrk. Bilo je zelo zgodaj, vendar Mance to prav nič ni motilo. Upala je le, da se bosta tudi njen starejši brat Martin in mlajša sestrica Tinkara zbudila pravi čas, da ji zaželita prijeten let. Po zajtrku je hitro stekla v kopalnico, si umila zobe, se uredila in potlačila še zadnje stvari v kovčke za s seboj. Odhajala je kar za dva mesca, saj bo od sedaj naprej njena šola v Londonu, vračala pa se bo le vsake počitnice. Pred odhodom ji je uspelo zbuditi Martina, da sta se poslovila. Tinkara pa je spala kot polh in prikupnih ljudi, ki spijo ni lepo prebuditi zato ji je le pritisnila ljubčka na lice in odtekla proti vratom. Prepričala se je, da je s seboj zares vzela vse stvari in že se je usedla v avto. Tkrat je zagledala Tinkaro pred pragom hiše in ji namenila še pol minutke za objemček. Bilo ji je hudo, da zapušča svojo družino, vendar se je kljub temu veselila, da odhaja na tako pomembno šolo in to v London. Čez 20 minut je bila že na letališču, kjer se je poslovila od svoje mame. Tam jo je pričakal njen sošolec v katerega je bila malo zatrapana ampak to je vedela le ona in niti Kristian (njen sošolec). Kristian ni slutil ničesar takega pa čeprav sta se že v osnovni šoli velikokrat spogledovala. Poleg Kristiana je bila tudi njegova mama. Bila je prava lepotica v uniformi, ki jo nosijo stevardese. Zmenila se je, da gre na pot s tem letalom, da ju lahko spremlja od začetka do konca in zato nista potrebovala spremstva staršev (no nekako sta ga imela ampak to ni pomembno). Skupaj so odhiteli naprej po letališču, da bi opravili vse preglede opreme in tri četrtine ure prej so se ustavili v čakalnici pred letom. Stevardesa je takrat Kristianu in Manci dovolila da se malo razgledata po trgovinicah in gresta kaj pojesti pred letom, sama pa je popazila na prtljago. Manca in Kristian sta zato odšla proti trgovinicam in se malo zadržala na oddelku s sladkarijami. Kupila sta veliko sladkarij, da jima med letom ne bo dolgčas. Sedaj jima zagotovo ne bo. Nazaj v čakalnico sta prišla 10 minut pred vkrcanjem na letalo, da sta lahko še pospravila vso robo v nahrbtnike. Na letalu sta sedela skupaj, Kristianova mama pa je mogla oditi in poskrbeti še za ostale potnike. Takoj, ko sta lahko sta odprla vreče s sladkarijamiin gledala skupne fotografije, ko so bili skupaj s prijatelji. Vsi na letalu spali le onadva sta se smejala, kakor dva ocvrta mačka:cat: Vožnjaje trajala 2 uri ob izstopu iz letala pa se je še Kristian poslovil od svoje mame in z Manco sta odšla. Ko sta prišla iz letališča sta se odpravila do taksija, ki ju je zapeljal do dijaškega doma, kjer bosta preživljala čas med šolanjem. Kasneje sta se dogovorila, da odideta do mesta nekamna kosilo. Tisti dan sta se še naprej razgledovala po Londonu. Seveda ju je zamikalo in sta odšla tudi na ogled njune šole, ki se bo odprla čez 4 dni. Komaj sta čakala ampak do takrat ju je čakalo še veliko dela.
Upam, da vam je bila zgodba všeč, da pa si boste lažje predstavljali vse skupaj sem s pomočjo Like emojis (hvala ti) ustvarila to Webador spletno stran, kjer sem pripela fotografije in poleg navedla kdo ali kaj je to oz. kaj predstavlja. Upam, da vas ne bo motilo, ker so osebe na fotografijah znane po različnih serijah/filmih, ki so jih posnele nekatere pa so tudi pevci ampak njihovi značaji v filmih ali real lifu niso povezani s temi v zgodbi.
Želim doseči čim večje število :heart: ampak hočem, da so ti dodeljeni iskreno, ker vam je zgodba všeč.
Če pa imate kako pripombo, izboljšavo ali pohvala pa mi napišite v komentarje ali v moj kotiček.
Povezava do spl. str.:
https://lovci-na-moci.webador.com/?_gl=1*1q4pzad*_ga*OTE3MzUwNTY2LjE2NjMyMTYwNDI.*_ga_E6PZPGE4QM*MTY3NDgxOTI4NC45Ny4xLjE2NzQ4MjA5MjcuMC4wLjA
Hvala vam
By:beetle:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fuuul dobro:sparkling_heart:
Pa maš fuuul dobro domišlijo:heart::heart_exclamation:
Lp Little bestie
Byeeeeeee :heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation:
Pa maš fuuul dobro domišlijo:heart::heart_exclamation:
Lp Little bestie
Byeeeeeee :heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation:
1
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica