Pisalnica
"Zoey? Si to ti?"
Mama me čaka za zaprtimi kuhinjskimi vrati.
"Ja..."
Kako naj mami povem, da nisem samo jaz, ampak tudi policista?
"Kaj pa je?"
Očitno je razbrala negotovost v mojem glasu, saj že v naslednjem trenutku stoji pred odprtimi vrati v kuhinjo.
Zagleda se v policista za mano in očitno kar ne mora verjeti, da ju vidi.
"O bog pomagaj! Zoey! Kaj pomeni to?"
V zadregi se ji samo nasmehnem.
Zazre se v policista s tistim pogledom, ki zahteva odgovore.
Nato se zamisli.
"Joj, se opravičujem. Pridite za mano."
Nasmehne se in se odpravi nazaj v kuhinjo v pričakovanju, da ji bomo sledili.
Hitro si sezujem čevlje in zakorakam za njo.
Naša kuhinja se združi še z dnevnim prostorom in jedilnico. Ves prostor je pobarvan na medlo rumeno, ki se pri tleh zlije z oranžno, tla pa krasi debela temno modra preproga. Kot, da še ni dovolj barv, so okvirji oken zeleni.
Pri kuhinjskem delu so še vrata za na teraso.
Mama iz omare povleče vrečo piškotov in jih nasuje v navadno belo skledo, ki jo postavi na kavno mizo v dnevni sobi.
"Zoey, daj, prinesi kavo. Na štedilniku je."
Ubogam jo.
Policista se usedeta na kavč na pobudo mame.
"Bom že jaz na stolu. Vidva sta gosta. No, upam..."
Kavo v vrču nalijem v tri skodelice in jih prinesem. Sama si uzamem kokakolo. Mama mi nameni pogled, to je pa vse kar bo naredila v prisotnosti policije.
Ker ni v sobi nobenega stola se usedem na tla. Ne bom sedela zraven Cooperja in Zimmermana.
IIIIIlllll||||||||||llllll
"Zoey..."
"Oprosti. Pa saj res nisem mislila nič slabega," potarnam mami, ki me drži v objemu.
"Vem, da želiš pomagati, ampak tako ne bo šlo."
Pogleda me in se mi nasmehne.
"A res ne morem nič?" Jo vprašam še zadnjič z tistim malo upanja, ki mi ga je ostalo.
Pogled v njenih očeh mi pove, da ne.
Iz dnevne sobe se prek televizije zasliši uvodnik za poročila. Ura je sedem.
"Dober večer, z vami sem Jessica Clar-" mama odhiti in izklopi televizor.
"Res nočem poročil danes," se oglasi mama.
Pridružim se ji na oguljenem kavču.
Nekaj časa samo strmiva v črn ekran.
"A imamo še sladoleda?" Vpraša mama.
Jaz jo debelo pogledam. Običajno se izogiba sladoleda.
"Mislim, da," nazadnje le odvrnem in stopim do zmrzovalnika.
Pograbim eno čokoladno lučko zase in eno vanilijevo za mami.
"Si sigurno v redu?"
"Ja, sem."
Sladoled jeva v tišini. Vsakič ko pogledam mami, se mi zdi, da je nekako na trnjih. Kot, da čaka, da se bo nekaj zgodilo.
Televizor vklopi nazaj. Sedaj se predvaja izjava nekega politika in mami spet izklopi tv.
Obrne se k meni in z očmi preleti moj obraz. Zavzdihne. Pogleda na uro, ki visi na steni. Pol osmih.
Oči pride domov ob osmih.
"Imaš kaj naloge?"
Odkimam.
"Bi kaj jedla?"
Očitno jo je obisk policije vznemiril, kajti nikoli ne vrta toliko vame z vprašanji.
Prikimam.
"A bi lahko krokete?"
Pokima in se odpravi v kuhinjo.
Nenadoma se spomnim.
"Mami, morem še k Heather. Pozabila sem ji nesti stvari."
"Oh Zoey. A ne mora počakat do jutri?Malce pozno je že," odvrne. Komaj kaj slišim prek cvrčanja olja v ponvi.
"Saj bom hitro, no."
"Lahko greš, samo če pokličeš gospo Whittle in prideš domov do petnajst čez osem."
Pomislim, nato pa odhitim do telefona, ki je na predalu poleg televizorja.
Zavrtim številčnico in čakam da se nekdo oglasi.
"Alice Whitter pri telefonu, prosim?" oglasi se Heatherina mami. Meni se zdi v redu ženska.
"Večer, Zoey tukaj. Res se opravičujem, da nisem prišla z zvezki, pa me zanima, če lahko pridem sedaj," rečem.
"O, zdravo Zoey. Heather se že cel dan zanima, kje si. Drugače pa le pridi. Kdaj pa boš prišla?"
"Super, verjetno pridem čez 5 minut."
"Dobro. No, kar pridi. Se vidimo."
Odzdravim in položim slušalko nazaj na vilice.
"Mami, rekla je da lahko pridem," zakličem in se odpravim do hodnika, da se obujem in poiščem torbo.
"Petnajst čez osem, Zoey," odgovori skozi olje.
Pograbim čelado in se zapodim skozi vrata.
Iz garaže vzamem kolo in se odpeljem.
IIIIIlllll||||||||||llllll
Heather Whittle je moja najljubša oseba na svetu poleg mojih staršev.
Prvič sva spregovorili prejšne šolsko leto in sva preprosto kliknili. Ujeli sva se in sedaj sva neločljivi.
Dva tedena nazaj si je zlomila piščal na levi nogi. En teden jo ostala v bolnišnici na pregledih, ta teden pa je v domači oskrbi. Zdravniki ji premikanje odsvetujejo do konca tedna, dokler se ne nauči uporabljati bergel.
Zato ji vsak dan po šoli prinesem zvezke in ji popestrim popoldne. Razen danes, ker sem se potikala po krvi.
Stene njene sobe so oguljene bele barve. Polepila jih je z najrazličnejšimi posterji in nalepkami. Nekaj časa je poiskušala namestiti rožasto tapiserijo, pa je nad tem obupala, tako da je sedaj samo en kot rožast.
Na okenski polici ji sedi kaktus.
"O bog, samo, da si prišla. Meni se meša od dolgčasa," zatarna in se uleže nazaj.
Zvezke odložim na pisalno mizo.
"Ja, saj ne bom morala biti dolgo tu, samo še 10 minut," rečem in se vsedem na posteljo.
"Oh, beda. A se je danes zgodilo kaj zannimivega?"
To me vedno vpraša. Samo, da je tokrat drugače. Veliko se je zgodilo.
Zavzdihnem.
Heather me pogleda in privzdvigne obrv.
"Madeline Stewarts so našli mrtvo," rečem.
Ko izrečem te besede v prsih občutim tesnobo.
Teža besed so kot bomba za Heather. Gleda me z širokimi očmi in mi kar ne mora verjeti.
"Kaj? Pa saj to ni res, kaj ne?"
"Včeraj zvečer je bila umorjena."
Z roko si pokrije usta.
"O bog..."
Prvič nocoj zares pogledam Heather. Pod očmi ma kolobarje temno vijolične barve, v očeh pa manjka njena običajna igrivost. Tako zaspano izgleda.
Las si tudi ni počesala že dolgo, saj jih ima zlepljene v eno kepo temnih kodrov.
Med zobmi žveči spodnjo ustnico.
"Oprosti," šepnem. Edino prav se mi zdi. Že tako ji ni najbolje biti v sobi ves dan in potem še novice o umoru.
"Ne. Bog pomagaj," naredi krajši premor.
"Zakaj Madeline?" Vpraša nazadnje.
"Saj to! Nimam ideje zakaj bi kdorkoli hotel ubiti Madeline," odgovorim.
"Uh, v redu. Nehajva se o tem pogovarjat," se odkašlja Heather in se mi nasmehne.
"Na mizi je čokolada, daj jo še meni," reče.
Pograbim po čokoladi in vsaki odškrtnem pošten kos.
"Koliko pa je ura?" Nenadoma vprašam. Mami me zagotovo išče.
"Am, petnajst čez osem je," reče Heather.
"Uf, no oprosti za vse, jutri ti bom razložila. Domov moram, oziroma bi že mogla biti."
Heather se zasmeji in se dvigne na komolce.
"Dobro, kar počasi. Jutri se oglasi kaj za kosilo!" Zakliče za mano, ko zdrvim iz sobe.
Morala bi že biti doma.
IIIIIlllll||||||||||llllll
Tukaj je drugi del!! ^V^
Hvala vsem, ki ste komentirali in všečkali prejšnji del♡♡♡♡
Tudi danes bi bila vesela komentarjev :D
V četrtek imam planiran tretji del ><
XX
Mama me čaka za zaprtimi kuhinjskimi vrati.
"Ja..."
Kako naj mami povem, da nisem samo jaz, ampak tudi policista?
"Kaj pa je?"
Očitno je razbrala negotovost v mojem glasu, saj že v naslednjem trenutku stoji pred odprtimi vrati v kuhinjo.
Zagleda se v policista za mano in očitno kar ne mora verjeti, da ju vidi.
"O bog pomagaj! Zoey! Kaj pomeni to?"
V zadregi se ji samo nasmehnem.
Zazre se v policista s tistim pogledom, ki zahteva odgovore.
Nato se zamisli.
"Joj, se opravičujem. Pridite za mano."
Nasmehne se in se odpravi nazaj v kuhinjo v pričakovanju, da ji bomo sledili.
Hitro si sezujem čevlje in zakorakam za njo.
Naša kuhinja se združi še z dnevnim prostorom in jedilnico. Ves prostor je pobarvan na medlo rumeno, ki se pri tleh zlije z oranžno, tla pa krasi debela temno modra preproga. Kot, da še ni dovolj barv, so okvirji oken zeleni.
Pri kuhinjskem delu so še vrata za na teraso.
Mama iz omare povleče vrečo piškotov in jih nasuje v navadno belo skledo, ki jo postavi na kavno mizo v dnevni sobi.
"Zoey, daj, prinesi kavo. Na štedilniku je."
Ubogam jo.
Policista se usedeta na kavč na pobudo mame.
"Bom že jaz na stolu. Vidva sta gosta. No, upam..."
Kavo v vrču nalijem v tri skodelice in jih prinesem. Sama si uzamem kokakolo. Mama mi nameni pogled, to je pa vse kar bo naredila v prisotnosti policije.
Ker ni v sobi nobenega stola se usedem na tla. Ne bom sedela zraven Cooperja in Zimmermana.
IIIIIlllll||||||||||llllll
"Zoey..."
"Oprosti. Pa saj res nisem mislila nič slabega," potarnam mami, ki me drži v objemu.
"Vem, da želiš pomagati, ampak tako ne bo šlo."
Pogleda me in se mi nasmehne.
"A res ne morem nič?" Jo vprašam še zadnjič z tistim malo upanja, ki mi ga je ostalo.
Pogled v njenih očeh mi pove, da ne.
Iz dnevne sobe se prek televizije zasliši uvodnik za poročila. Ura je sedem.
"Dober večer, z vami sem Jessica Clar-" mama odhiti in izklopi televizor.
"Res nočem poročil danes," se oglasi mama.
Pridružim se ji na oguljenem kavču.
Nekaj časa samo strmiva v črn ekran.
"A imamo še sladoleda?" Vpraša mama.
Jaz jo debelo pogledam. Običajno se izogiba sladoleda.
"Mislim, da," nazadnje le odvrnem in stopim do zmrzovalnika.
Pograbim eno čokoladno lučko zase in eno vanilijevo za mami.
"Si sigurno v redu?"
"Ja, sem."
Sladoled jeva v tišini. Vsakič ko pogledam mami, se mi zdi, da je nekako na trnjih. Kot, da čaka, da se bo nekaj zgodilo.
Televizor vklopi nazaj. Sedaj se predvaja izjava nekega politika in mami spet izklopi tv.
Obrne se k meni in z očmi preleti moj obraz. Zavzdihne. Pogleda na uro, ki visi na steni. Pol osmih.
Oči pride domov ob osmih.
"Imaš kaj naloge?"
Odkimam.
"Bi kaj jedla?"
Očitno jo je obisk policije vznemiril, kajti nikoli ne vrta toliko vame z vprašanji.
Prikimam.
"A bi lahko krokete?"
Pokima in se odpravi v kuhinjo.
Nenadoma se spomnim.
"Mami, morem še k Heather. Pozabila sem ji nesti stvari."
"Oh Zoey. A ne mora počakat do jutri?Malce pozno je že," odvrne. Komaj kaj slišim prek cvrčanja olja v ponvi.
"Saj bom hitro, no."
"Lahko greš, samo če pokličeš gospo Whittle in prideš domov do petnajst čez osem."
Pomislim, nato pa odhitim do telefona, ki je na predalu poleg televizorja.
Zavrtim številčnico in čakam da se nekdo oglasi.
"Alice Whitter pri telefonu, prosim?" oglasi se Heatherina mami. Meni se zdi v redu ženska.
"Večer, Zoey tukaj. Res se opravičujem, da nisem prišla z zvezki, pa me zanima, če lahko pridem sedaj," rečem.
"O, zdravo Zoey. Heather se že cel dan zanima, kje si. Drugače pa le pridi. Kdaj pa boš prišla?"
"Super, verjetno pridem čez 5 minut."
"Dobro. No, kar pridi. Se vidimo."
Odzdravim in položim slušalko nazaj na vilice.
"Mami, rekla je da lahko pridem," zakličem in se odpravim do hodnika, da se obujem in poiščem torbo.
"Petnajst čez osem, Zoey," odgovori skozi olje.
Pograbim čelado in se zapodim skozi vrata.
Iz garaže vzamem kolo in se odpeljem.
IIIIIlllll||||||||||llllll
Heather Whittle je moja najljubša oseba na svetu poleg mojih staršev.
Prvič sva spregovorili prejšne šolsko leto in sva preprosto kliknili. Ujeli sva se in sedaj sva neločljivi.
Dva tedena nazaj si je zlomila piščal na levi nogi. En teden jo ostala v bolnišnici na pregledih, ta teden pa je v domači oskrbi. Zdravniki ji premikanje odsvetujejo do konca tedna, dokler se ne nauči uporabljati bergel.
Zato ji vsak dan po šoli prinesem zvezke in ji popestrim popoldne. Razen danes, ker sem se potikala po krvi.
Stene njene sobe so oguljene bele barve. Polepila jih je z najrazličnejšimi posterji in nalepkami. Nekaj časa je poiskušala namestiti rožasto tapiserijo, pa je nad tem obupala, tako da je sedaj samo en kot rožast.
Na okenski polici ji sedi kaktus.
"O bog, samo, da si prišla. Meni se meša od dolgčasa," zatarna in se uleže nazaj.
Zvezke odložim na pisalno mizo.
"Ja, saj ne bom morala biti dolgo tu, samo še 10 minut," rečem in se vsedem na posteljo.
"Oh, beda. A se je danes zgodilo kaj zannimivega?"
To me vedno vpraša. Samo, da je tokrat drugače. Veliko se je zgodilo.
Zavzdihnem.
Heather me pogleda in privzdvigne obrv.
"Madeline Stewarts so našli mrtvo," rečem.
Ko izrečem te besede v prsih občutim tesnobo.
Teža besed so kot bomba za Heather. Gleda me z širokimi očmi in mi kar ne mora verjeti.
"Kaj? Pa saj to ni res, kaj ne?"
"Včeraj zvečer je bila umorjena."
Z roko si pokrije usta.
"O bog..."
Prvič nocoj zares pogledam Heather. Pod očmi ma kolobarje temno vijolične barve, v očeh pa manjka njena običajna igrivost. Tako zaspano izgleda.
Las si tudi ni počesala že dolgo, saj jih ima zlepljene v eno kepo temnih kodrov.
Med zobmi žveči spodnjo ustnico.
"Oprosti," šepnem. Edino prav se mi zdi. Že tako ji ni najbolje biti v sobi ves dan in potem še novice o umoru.
"Ne. Bog pomagaj," naredi krajši premor.
"Zakaj Madeline?" Vpraša nazadnje.
"Saj to! Nimam ideje zakaj bi kdorkoli hotel ubiti Madeline," odgovorim.
"Uh, v redu. Nehajva se o tem pogovarjat," se odkašlja Heather in se mi nasmehne.
"Na mizi je čokolada, daj jo še meni," reče.
Pograbim po čokoladi in vsaki odškrtnem pošten kos.
"Koliko pa je ura?" Nenadoma vprašam. Mami me zagotovo išče.
"Am, petnajst čez osem je," reče Heather.
"Uf, no oprosti za vse, jutri ti bom razložila. Domov moram, oziroma bi že mogla biti."
Heather se zasmeji in se dvigne na komolce.
"Dobro, kar počasi. Jutri se oglasi kaj za kosilo!" Zakliče za mano, ko zdrvim iz sobe.
Morala bi že biti doma.
IIIIIlllll||||||||||llllll
Tukaj je drugi del!! ^V^
Hvala vsem, ki ste komentirali in všečkali prejšnji del♡♡♡♡
Tudi danes bi bila vesela komentarjev :D
V četrtek imam planiran tretji del ><
XX
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
I love it! :) Kar tako naprej!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful zanimivo! pa všeč mi je da se dogaja o umoru hehe :) edino napisala si vzamem z u-jem(uzamem) namesto z v-jem(#nohate) drgač me pa fuul zanima ki se bo naprej zgodilo<33
0
.png "Druščina 5")
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful mi ke vsec! to si si sama zmisnla?
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej hoj:upside_down:
Draga moja Zishu!
Moram reči, da na pilu ni veliko dobrih kriminalnih oz. strašljivih zgodb tale pa je izjema. Zelo dodelano je zapisana in liki so prečudovito dodelani. Zelo mi je všeč tudi tvoja uporaba pridevnikov, ki super povedi še bolj popestrijo. Napisana je tako,da je ne moreš nehat brati in zelo sem vesela, dasem nanje naletela in konec koncev, da si jo ti napisala. Hvaležna sem ti za tako dobro zgodbo, ki me je spravila v dobro voljo. ne morem opisati kako komaj čakam nov del te mojstrovine.
Sending love:kissing_heart:
Vedno tvoja Disney<3
Draga moja Zishu!
Moram reči, da na pilu ni veliko dobrih kriminalnih oz. strašljivih zgodb tale pa je izjema. Zelo dodelano je zapisana in liki so prečudovito dodelani. Zelo mi je všeč tudi tvoja uporaba pridevnikov, ki super povedi še bolj popestrijo. Napisana je tako,da je ne moreš nehat brati in zelo sem vesela, dasem nanje naletela in konec koncev, da si jo ti napisala. Hvaležna sem ti za tako dobro zgodbo, ki me je spravila v dobro voljo. ne morem opisati kako komaj čakam nov del te mojstrovine.
Sending love:kissing_heart:
Vedno tvoja Disney<3
2
Draga Disney, ti se pa sploh ne zavedaš koliko mi takšni komentarji pomenijo❤️❤️❤️
Res mi pogreje srce ko dobim tašne komentarje in me samo še bolj motivirajo.
Ogromen HVALA si zaslužiš♡♡♡
XX
Res mi pogreje srce ko dobim tašne komentarje in me samo še bolj motivirajo.
Ogromen HVALA si zaslužiš♡♡♡
XX
Moj odgovor:
Jelkic
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Js pa RES ne vem a je ona vame
jo
vrjamem da je na pili ze cel kup podobnih objav o ljubezni na to foro- a je vame, bla bla bla.. sam pr men je pomojem se useen mau drgac. Hear me out:
Začetek// Men je ena punca ratala ful usec prblizn junija tega leta. je moja paralelka oba sva 9 razred. no ja in glih pred koncem osmega razreda smo šli na en izlet z šolo k je bla ona tud tm, pa zravn je šu še en moj dobr prjatu. Na temu izletu sm njemu povedou da mi je ona ful lepa (pa tud personality pa res najbolsi!) in je on zaceu to tko na glas govort tm pred vsemi pa jo nekej zajebavat z mano, ampak nism biu jezn, actually mi je blo dobr da me je sploh opazila. no ampak pol je njej ta moj frend ratou ze mau nadlezn in je bla tko mal jezna name ker ga nism ustavu, pa me je sam vprasala Ce sm vanjo- pa sm reku da Ne (ja js sm retard).
Avgust// Poletne počitnce, nje nism vidu ze nekej časa ker sta njena starša ločena in je bla skoz pr drugmu staršu. No in en dan ona men piše nekej v zvezi če mam js nek problem z njo (ker so eni k jih poznam se neki skregal z njo). in sva se mal pogovarjala par dni pač kako kej lajf.. in pol sm jo vprašu če bi šla z mano na valeto? pa je najprej rekla ne- ker ji je ena njena prjatlca rekla da misl da sm v njo (kako je uganila). no ja in sm se ji spet mogu zlagat da nism vanjo in zdej greva na valeto! na plesnih (mi jih ze mamo) je use ful fajn supr. in zdej že ene dva mesca si tko vsak dan snepam z to punco in je ful fajn pa tko js probam bit dost flirty pa ona tud tko taka use complimente pa nikol ni blo nv narobe. No in ti sm itak povedu mojmu najbolsmu prjatlu in pol se reci pac širjo in je to tud zvedu un moj prjatu iz izleta k mi je blo cist ok sj sva šekr dobra prjatla, in pač zdej ene dva tedna tko govoril tej punci da je ona moj fan pa mal jo zajebava...
En teden nazaj// No ona mene vpraša na snepu zakaj ta moj prjatu skoz to govori pac zakaj misl da bi js pa ona lah bla skp. in mu pišem da ona sprašuje. in pol se pogovarjam z njemu pa realisava da wow da jo zanimajo razlogi da bi bla z mano?? no in pol ji recem da moj frend prau da bi zgledala k fletn parck. pa ona tko posle :skull:. in poj recem Zakaj te sploh to tok zanima a isces razloge zakaj bit z mano a kva haha. in ona reče Actually... in poj se "A se ti zdi da js iscem tipa? Pa zakaj ta tvoj prjatu sploh govori to men? Ker brez zamere sam js nism vate."
Včeraj// spet si snepam z njo zdej od takrt vsak dan o tem.. o ljubezni.. kaj sploh je ljubezen, kako je blo z njenmu prejsnmu (poznam ga pa vem vse podrobnosti pa pac on je neki silu vanjo pa ga je ona pustila in jo je strah spet).
Danes// pac snepava si cist normaln nc ni awkward ona mi ful zaupa pa reku sm ji da je to res sweet pa je rekla daj to cute..
------------
js sm res ful vanjo pa res ne vem a ona je vame a ni.. vsaj mal.. ne vem a sm sam zloo deep friendzoned al kej je?? ne vem al nej ji sploh povem da sm js vanjo pa sm pac cist iskren pa mogoc pol se ona pove po resnici ce je kej drugac? (sam ce res ni vame bom izpadu ful weird pa mogoc mau desparate pa se nocem zgubit njenga zaupanja.)
Al nej sam se cakam pa probam improvat sebe se mal pa se pogovarjat z njo cim vec (nism chopped sam bi lah zgledou bols).. pa se ona je mogoc mal nepredvidljiva pa tezko ves kaj res misl…
k sva govorila glih o prejsnjih njenih crushih pa to se je useen zdel k da je bla ona dost jasna z njimi kaj hoče.. pa vem se da skoz čaka da tip nrdi first move pa to.. tkoda nevem kaj zdej hahah
šekr mam dost upanja no nevem zakaj sam mam
Res hvala če ste to prebral, upam da če si to ti, ki te ljubim, ne bereš tega hahaha
pa zlo mi ke zou za te grozne slovnične napake, sj zarad mene dej ta text u chatgpt nej ti nrdi povzetek pa pravilno slovensko hahah
Gre za resnično zgodbo, deli so skrajšani, zato vprašaj za dodaten info brez problema.
Jelkic
(prosm ne gledat mojga profila k nism biu active pol leta :skull:)
vrjamem da je na pili ze cel kup podobnih objav o ljubezni na to foro- a je vame, bla bla bla.. sam pr men je pomojem se useen mau drgac. Hear me out:
Začetek// Men je ena punca ratala ful usec prblizn junija tega leta. je moja paralelka oba sva 9 razred. no ja in glih pred koncem osmega razreda smo šli na en izlet z šolo k je bla ona tud tm, pa zravn je šu še en moj dobr prjatu. Na temu izletu sm njemu povedou da mi je ona ful lepa (pa tud personality pa res najbolsi!) in je on zaceu to tko na glas govort tm pred vsemi pa jo nekej zajebavat z mano, ampak nism biu jezn, actually mi je blo dobr da me je sploh opazila. no ampak pol je njej ta moj frend ratou ze mau nadlezn in je bla tko mal jezna name ker ga nism ustavu, pa me je sam vprasala Ce sm vanjo- pa sm reku da Ne (ja js sm retard).
Avgust// Poletne počitnce, nje nism vidu ze nekej časa ker sta njena starša ločena in je bla skoz pr drugmu staršu. No in en dan ona men piše nekej v zvezi če mam js nek problem z njo (ker so eni k jih poznam se neki skregal z njo). in sva se mal pogovarjala par dni pač kako kej lajf.. in pol sm jo vprašu če bi šla z mano na valeto? pa je najprej rekla ne- ker ji je ena njena prjatlca rekla da misl da sm v njo (kako je uganila). no ja in sm se ji spet mogu zlagat da nism vanjo in zdej greva na valeto! na plesnih (mi jih ze mamo) je use ful fajn supr. in zdej že ene dva mesca si tko vsak dan snepam z to punco in je ful fajn pa tko js probam bit dost flirty pa ona tud tko taka use complimente pa nikol ni blo nv narobe. No in ti sm itak povedu mojmu najbolsmu prjatlu in pol se reci pac širjo in je to tud zvedu un moj prjatu iz izleta k mi je blo cist ok sj sva šekr dobra prjatla, in pač zdej ene dva tedna tko govoril tej punci da je ona moj fan pa mal jo zajebava...
En teden nazaj// No ona mene vpraša na snepu zakaj ta moj prjatu skoz to govori pac zakaj misl da bi js pa ona lah bla skp. in mu pišem da ona sprašuje. in pol se pogovarjam z njemu pa realisava da wow da jo zanimajo razlogi da bi bla z mano?? no in pol ji recem da moj frend prau da bi zgledala k fletn parck. pa ona tko posle :skull:. in poj recem Zakaj te sploh to tok zanima a isces razloge zakaj bit z mano a kva haha. in ona reče Actually... in poj se "A se ti zdi da js iscem tipa? Pa zakaj ta tvoj prjatu sploh govori to men? Ker brez zamere sam js nism vate."
Včeraj// spet si snepam z njo zdej od takrt vsak dan o tem.. o ljubezni.. kaj sploh je ljubezen, kako je blo z njenmu prejsnmu (poznam ga pa vem vse podrobnosti pa pac on je neki silu vanjo pa ga je ona pustila in jo je strah spet).
Danes// pac snepava si cist normaln nc ni awkward ona mi ful zaupa pa reku sm ji da je to res sweet pa je rekla daj to cute..
------------
js sm res ful vanjo pa res ne vem a ona je vame a ni.. vsaj mal.. ne vem a sm sam zloo deep friendzoned al kej je?? ne vem al nej ji sploh povem da sm js vanjo pa sm pac cist iskren pa mogoc pol se ona pove po resnici ce je kej drugac? (sam ce res ni vame bom izpadu ful weird pa mogoc mau desparate pa se nocem zgubit njenga zaupanja.)
Al nej sam se cakam pa probam improvat sebe se mal pa se pogovarjat z njo cim vec (nism chopped sam bi lah zgledou bols).. pa se ona je mogoc mal nepredvidljiva pa tezko ves kaj res misl…
k sva govorila glih o prejsnjih njenih crushih pa to se je useen zdel k da je bla ona dost jasna z njimi kaj hoče.. pa vem se da skoz čaka da tip nrdi first move pa to.. tkoda nevem kaj zdej hahah
šekr mam dost upanja no nevem zakaj sam mam
Res hvala če ste to prebral, upam da če si to ti, ki te ljubim, ne bereš tega hahaha
pa zlo mi ke zou za te grozne slovnične napake, sj zarad mene dej ta text u chatgpt nej ti nrdi povzetek pa pravilno slovensko hahah
Gre za resnično zgodbo, deli so skrajšani, zato vprašaj za dodaten info brez problema.
Jelkic
(prosm ne gledat mojga profila k nism biu active pol leta :skull:)
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(41)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(16)
Šport me na sploh ne zanima.
(24)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ooo ful dobr bom spremlala pa the fact da ...
res:kissing_heart::relieved::relaxed::upside_down::kissing_closed_eyes::blush::grinning::g
uuu, bom brala z veseljem
Fuuuul dooobrrr!!!!!!!!!!!!!!!Spremljam!!!!!!:grinning::hugging::hugging::grinning::grinni
O koook dobr pa lepooo!!!!!!!!!!!!!!!:clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::cla