"Bella? Sella? Kaj mečkata zamudili bomo!"
"Oprosti mami, ampak ne razumem kaj naj bi zamudili!"
Bella, lepa rjavolaska je zmajala z glavo nad mamičino vnemo. Človek bi si mislil, da je njena vnema še hujša od Belline in Selline. Ti dvi sta namreč nori na božič, njuna mama pa kdaj še za kanček bolj. Bližale so se namreč zimske počitnice, ko bo kmalu božič in darila. Bella je bila sicer več ali manj vzhičena le za počitnice, ni bila mahnjena na nakupe daril. Živ dolgčas ji je bil, ko sta jo mama in Sella za seboj vlekli po štacunah in jo trudili navdušiti nad nakupovanjem. Sella, Bellina dvojčica je bila popolnoma nora na nakupovanje. Ja, Bella in Sella sta dvojčici, vendar sta si različni kot tiger psu.
Bella je rjavolaska, od Selle mlajša le za štirideset sekund. Ima rjave skravžljane lase in nasmeh z jamicami v ličkih. Fantje se kar mečejo za njo, ona pa jih mile volje odvrača in jim govori da ni za zveze, ljubezen in take butaste pocukrane reči. Seveda, zaradi tega je v šoli še bolj priljubljena. Rada športa saj trenira triatlon. Plavanje, kolesarjenje, plezanje vse v enem!
"Kako ne razumeš kaj bomo zamudili?"
Sella je prišla iz sobe, oblečena v vijolično krilce, ki se je hočeš nočeš izvrstno podalo k njenim blond lasem. Na obrazu je imela razpotegnjen širok nasmeh.
"S tem krilcem mi boš še prežgala zenice."
Bella se je zahihitala nad lastno izjavo in še enkrat premerila sestro od glave do nog. Grozljivo punčkasto je bila oblečena. Kot kakšna plišasta punčka. Bellin obraz je bil podoben človeški spaki.
"Kdaj se boš nehala tako mrščiti?"
Sella jo je narahlo klofnila. Četudi sta se radi kregali, si izmenjavali noro sovražne poglede in imeli drugačna mnenja, jo je spoštovala. Do nje je čutila posebno sestrsko vez, ki je bila premočna, da bi se kdaj skregali za več kot pet minut.
"Ste pripravljene na za Bello krasno, ter za Sello grozno novico?"
Očka Tobias se je utrujeno primajal izza kota in veselo pogledal Bello, Selli pa le žalostno skomignil.
"Nakupovanje je odpovedano ane?!"
Sella je zaihtela. Ni bila vajena takih razočaranj. Oboževala je nakupovanje. Bila je stalnca njenega življenja. Stekla je v svojo sobo in krčevito zajokala. Slišalo se je do veže, kjer so stali oče, mama in Bella. Sellina dvojčica bi ob Sellini mirnejši reakciji veselo skakala, ampak zaradi sestrinega razočaranja, je bila tudi sama razočarana.
"Zakaj je odpovedano?"
"Ne boš rekla da ti je žal?"
Oče je zmedeno pogledal svojo najmlajšo hčero. Bella je pomignila na vrata svoje in Selline sobe ter pokazala nase. Želela je reči, da če je Sella žalostna je tudi ona. Oče jo je v minutki razumel in pokimal ter povedal:
"Menda jim je zmanjkalo blaga. Jutri ga dobijo."
"Prav"
Mama je skomignila in rekla Belli naj oddide k svoji dvojčici in jo potolaži. Deklica jo je seveda ubogala, očetu namignila naj bo tiho in previdno šla k vratom svoje in sestrine sobe.
"Sella?"
Previdno jo je poklicala in potrkala. Kadar je bila sorojenka razburjena na slab način ni bilo varno kar vstopiti.
"Kdo je?"
"Bella"
"Vstopi..."
Bella je vstopila in previdno zaprla vrata ter prisedla k objokani sestri in jo objela čez rame. Sella je dvignila roko in nežno odrinila Bellino roko s svoje rame in zavzdihnila.
"V redu bo, sestrica. Samo blaga jim je zmanjkalo. Jutri spet lahko gremo!"
"A nisi vesela? Da odpade nakupovanje?"
"Če si žalostna sem tudi jaz!"
Bella je odraslo pritrdila sestri to kar je v resnici čutila. Nežno je stisnila sestrino roko in se veselo nasmehnila.
"Saj bo v redu! Jutri bojo imeli nove reči in bo še bolj zabavno! Pa pridna bom, v redu?"
"Obljubiš? Ampak sicer imaš prav...Hvala!"
Dvojčici sta se objeli, in se potapkali po hrbtu. Takrat je na vrata potrkala mama, ter povedala krasno novico...