Matilida: uresničenje malih sanj
7
Hej! Ta zgodba je malo čudna in otročja, napisala sem jo bolj iz zafrkancije. Če ste prebrali ali pogledali Matildo (Roald Dahl), boste malo lažje razumeli, drugače pa malo težje. Pa sej ni važno.
Matilda je odrasla v ljubko damo. Poročila se je z Jimom Pickettom in imela sta tri pametne, ljubke, in prijazne otroke: Lindsay, Thomasa in Amando. Jim je bil visok in postaven, imel je temno rjave lase in čudovite modre oči. Thomas Pickett je bil star enajst let. Vsem se je prikupil s svojim vljudnim in nežnim značajem, ki je pristajal njegovim svetlim lasem in modrim očem, ki jih je podedoval po očetu. Amanda Pickett je imela osem let, bila je prikupna in nagajiva, kadar se je domislila kakšne neumnosti, so se ji živo zelene oči zasvetile kot dve frnikoli. Njeni lasje so bili čokoladno rjave barve, kot Matildini. Lindsay Pickett je bila najstarejša: stara trinajst let, z rdečimi lasmi in rjavimi očmi. Bila je mirna in tiha. Rada je imela svojo družino, prijateljico Joanno in Michaela Kornyja. Michael je bil prikupen fant, star štirinajst let, in Lindsayjin prijatelj iz otroštva. Matildi in Jimu se je prikupil že prvi dan, ko sta ga srečala. Vse je spravljal v smeh s svojimi zabavnimi, a vljudnimi pripombami. Da se bo pošalil, si vedel, če so se mu, podobno kot Amandi, zasvetile temno rjave oči. Ni bil posebno lep, a ga je imela Lindsay vseeno rada-to mu je hotela na vsak način pokazati. Thomas Pickett je edini opazil, da je Michael všeč njegovi sestri. In seveda Matilda. Materinske oči tega ne spregledajo, a ni rekla ničesar.
*
Thomas si je želel, da bi bil kdo ponosen nanj. Vedel je, da starši želijo le najboljše zanj, saj je vendar podedoval njune možgane. Vedno je bil vljuden in priden. Zdelo se mu je, da se Matilda in Jim največ ukvarjata z Amando. A ni gojil zamer. Ni bil takšen. V šoli je bil najpametnejši in najvljudnejši. Učiteljice so ga imele rade in v časih je vedel še več kot one, na primer o kakšnih romanih, saj je zelo rad bral. Vseeno pa v šoli kmalu ni več užival. Sošolci se resda niso norčevali iz njega, pa tudi zmenili se niso zanj. Ni imel veliko prijateljev. Najbolje se razumel z Anno, sestrično po očetovi strani, ki je hodila v en razred nižje, v četrtega. Stara je bila deset let, imela je dolge svetle lase in sive oči. Bila je pametna in ljubka, tako kot vsi Picketti. Njeni sošolci so jo zafrkavali s Thomasom, ne glede na to, kolikokrat jim je povedala, da je njen bratranec in ne fant. Thomas je mislil, da se mu potem Anna ne bo več približala, a je imela preveč trden značaj, da bi se uklonila sošolcem. Thomas je bil prijazen z njo, saj je bila edina, ki ga je razumela. Noben od njiju ni maral ošabnih in nesramnih ljudi, kot je bil Annin brat, a sta ga pustila pri miru, češ, ni mu pomoči. Uživala sta v družbi drug drugega. Čakala sta le priložnost, da bi se izkazala pred družino. Mogoče jutri…
*
Amanda Pickett je videla, da se Lindsay ne druži več z družino. Da Thomas ne ve več, kaj bi sam s sabo. Da je mama Matilda utrujena. Da je očka Jim vse več v službi-delal je v pisarni. Bila je sama in obupno je poskušala spraviti družino nazaj skupaj, vsaj za en večer. Rada je imela glasbo. Poskrbeti je nameravala za lepo vzdušje pri večerji, in sicer s svojim klavirjem. Thomas in Lindsay sta slišala, kako je vadila. Takrat pa je prispela Amandina rešitev: teta Jennifer Honey. Bila je njena babica, oziroma skrbnica njene mame. Matildina starša in njun sin so živeli-ali pa so že umrli, ni bilo podatkov o njih-bogve kje, zato je Jennifer posvojila Matildo. ''Teta Jennifer!'' so zavpili vsi trije otroci in zdirjali proti vhodnim vratom. Teta Jennifer pa je veselo ogovorila vsakega od njih: ''Lindsay! Kako si zrasla! Poglej, našla sem tisto obleko, ki si jo občudovala prejšnji teden, ko sva šli v mesto,'' izročila ji je prečudovito belo, poletno obleko, poslikano za pisanimi rožami. ''In Thomas! Se spomniš, tiste knjige, ki je nisi našel v nobeni knjigarni? Tista, kako je že, Skrivni vrt? Našla sem jo v Londonu, ko sem šla obiskat svojo staro učenko, Lavender. Knjige piše in zelo je uspešna! Tu…pa je nagrada za petico pri matematiki!'' In izročila mu je knjigo z lepo sliko na naslovnici. ''Amanda, punčka moja! Veš, prejle sem slišala, kako lepo si igrala na klavir! Vem, kako imaš rada glasbo. To sem zate našla v mamini sobi v moji stari hiši,'' na plano je potegnila ploščo Labodjega jezera. Amanda je prižgala gramofon, Thomas se je zatopil v knjigo, Lindsay pa se je že vrtela v novi obleki. Jim je odložil delo in prišel pogledat družino, usedel se je na kuhinjsko klop poleg Matilde, ki je kar žarela in se smejala spominom iz otroštva, ki sta jih obujali z Jennifer. Vsem je sijala luč v srcih.
*
Lindsay je naslednji dan prišla v šolo v novi obleki, saj je bilo zelo toplo; bližale so se poletne počitnice. In Michael jo je pohvalil! Cel dan sta preživela skupaj, in na koncu ji je Michael pritisnil majhen poljubček na lice. Lindsay je bila prepričana, da srečna rdečica do konca tedna ne bo izginila z njenega obraza. Thomasova nova knjiga je zbudila zanimanje v vseh sošolcih in v Anni. Ponudili so mu mesto predsednika v knjižnem krožku. In Amanda je doma vsak dan vadila klavir, očka pa jo je učil igrati. Matilda je velikokrat prosila otroke za pomoč, in ni bila več utrujena. Jim je imel v službi vse več pomočnikov, zato je bil pogosteje dobre volje, manj utrujen in bolj živahen. Jennifer je bila kot dobra vila, ki je vsem izpolnila želje in jim pričarala srečno življenje.
Matilda je odrasla v ljubko damo. Poročila se je z Jimom Pickettom in imela sta tri pametne, ljubke, in prijazne otroke: Lindsay, Thomasa in Amando. Jim je bil visok in postaven, imel je temno rjave lase in čudovite modre oči. Thomas Pickett je bil star enajst let. Vsem se je prikupil s svojim vljudnim in nežnim značajem, ki je pristajal njegovim svetlim lasem in modrim očem, ki jih je podedoval po očetu. Amanda Pickett je imela osem let, bila je prikupna in nagajiva, kadar se je domislila kakšne neumnosti, so se ji živo zelene oči zasvetile kot dve frnikoli. Njeni lasje so bili čokoladno rjave barve, kot Matildini. Lindsay Pickett je bila najstarejša: stara trinajst let, z rdečimi lasmi in rjavimi očmi. Bila je mirna in tiha. Rada je imela svojo družino, prijateljico Joanno in Michaela Kornyja. Michael je bil prikupen fant, star štirinajst let, in Lindsayjin prijatelj iz otroštva. Matildi in Jimu se je prikupil že prvi dan, ko sta ga srečala. Vse je spravljal v smeh s svojimi zabavnimi, a vljudnimi pripombami. Da se bo pošalil, si vedel, če so se mu, podobno kot Amandi, zasvetile temno rjave oči. Ni bil posebno lep, a ga je imela Lindsay vseeno rada-to mu je hotela na vsak način pokazati. Thomas Pickett je edini opazil, da je Michael všeč njegovi sestri. In seveda Matilda. Materinske oči tega ne spregledajo, a ni rekla ničesar.
*
Thomas si je želel, da bi bil kdo ponosen nanj. Vedel je, da starši želijo le najboljše zanj, saj je vendar podedoval njune možgane. Vedno je bil vljuden in priden. Zdelo se mu je, da se Matilda in Jim največ ukvarjata z Amando. A ni gojil zamer. Ni bil takšen. V šoli je bil najpametnejši in najvljudnejši. Učiteljice so ga imele rade in v časih je vedel še več kot one, na primer o kakšnih romanih, saj je zelo rad bral. Vseeno pa v šoli kmalu ni več užival. Sošolci se resda niso norčevali iz njega, pa tudi zmenili se niso zanj. Ni imel veliko prijateljev. Najbolje se razumel z Anno, sestrično po očetovi strani, ki je hodila v en razred nižje, v četrtega. Stara je bila deset let, imela je dolge svetle lase in sive oči. Bila je pametna in ljubka, tako kot vsi Picketti. Njeni sošolci so jo zafrkavali s Thomasom, ne glede na to, kolikokrat jim je povedala, da je njen bratranec in ne fant. Thomas je mislil, da se mu potem Anna ne bo več približala, a je imela preveč trden značaj, da bi se uklonila sošolcem. Thomas je bil prijazen z njo, saj je bila edina, ki ga je razumela. Noben od njiju ni maral ošabnih in nesramnih ljudi, kot je bil Annin brat, a sta ga pustila pri miru, češ, ni mu pomoči. Uživala sta v družbi drug drugega. Čakala sta le priložnost, da bi se izkazala pred družino. Mogoče jutri…
*
Amanda Pickett je videla, da se Lindsay ne druži več z družino. Da Thomas ne ve več, kaj bi sam s sabo. Da je mama Matilda utrujena. Da je očka Jim vse več v službi-delal je v pisarni. Bila je sama in obupno je poskušala spraviti družino nazaj skupaj, vsaj za en večer. Rada je imela glasbo. Poskrbeti je nameravala za lepo vzdušje pri večerji, in sicer s svojim klavirjem. Thomas in Lindsay sta slišala, kako je vadila. Takrat pa je prispela Amandina rešitev: teta Jennifer Honey. Bila je njena babica, oziroma skrbnica njene mame. Matildina starša in njun sin so živeli-ali pa so že umrli, ni bilo podatkov o njih-bogve kje, zato je Jennifer posvojila Matildo. ''Teta Jennifer!'' so zavpili vsi trije otroci in zdirjali proti vhodnim vratom. Teta Jennifer pa je veselo ogovorila vsakega od njih: ''Lindsay! Kako si zrasla! Poglej, našla sem tisto obleko, ki si jo občudovala prejšnji teden, ko sva šli v mesto,'' izročila ji je prečudovito belo, poletno obleko, poslikano za pisanimi rožami. ''In Thomas! Se spomniš, tiste knjige, ki je nisi našel v nobeni knjigarni? Tista, kako je že, Skrivni vrt? Našla sem jo v Londonu, ko sem šla obiskat svojo staro učenko, Lavender. Knjige piše in zelo je uspešna! Tu…pa je nagrada za petico pri matematiki!'' In izročila mu je knjigo z lepo sliko na naslovnici. ''Amanda, punčka moja! Veš, prejle sem slišala, kako lepo si igrala na klavir! Vem, kako imaš rada glasbo. To sem zate našla v mamini sobi v moji stari hiši,'' na plano je potegnila ploščo Labodjega jezera. Amanda je prižgala gramofon, Thomas se je zatopil v knjigo, Lindsay pa se je že vrtela v novi obleki. Jim je odložil delo in prišel pogledat družino, usedel se je na kuhinjsko klop poleg Matilde, ki je kar žarela in se smejala spominom iz otroštva, ki sta jih obujali z Jennifer. Vsem je sijala luč v srcih.
*
Lindsay je naslednji dan prišla v šolo v novi obleki, saj je bilo zelo toplo; bližale so se poletne počitnice. In Michael jo je pohvalil! Cel dan sta preživela skupaj, in na koncu ji je Michael pritisnil majhen poljubček na lice. Lindsay je bila prepričana, da srečna rdečica do konca tedna ne bo izginila z njenega obraza. Thomasova nova knjiga je zbudila zanimanje v vseh sošolcih in v Anni. Ponudili so mu mesto predsednika v knjižnem krožku. In Amanda je doma vsak dan vadila klavir, očka pa jo je učil igrati. Matilda je velikokrat prosila otroke za pomoč, in ni bila več utrujena. Jim je imel v službi vse več pomočnikov, zato je bil pogosteje dobre volje, manj utrujen in bolj živahen. Jennifer je bila kot dobra vila, ki je vsem izpolnila želje in jim pričarala srečno življenje.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Najprej naj poudarim, da mi je zelo všeč tvoj pravopis ;D Zadnje čase jih zelo malo piše slovnične zgodbe.
Poleg tega, je dobra ideja za zgodbo, da nadaljuješ že napisano knjigo. Morda bi ti lahko naredila večdelne zgodbe o njih :D
Malo me je zmotilo, saj ni toliko opisovanja, ampak je napisana samo kot okvirna zgodba, brez nepotrebnih detajlov (čeprav so tudi ti včasih res dobri v zgodbi ;)).
Od mene dobiš 4/5, saj me je res malo zmotilo to, da je brez detajlov (razen če si tako hotela narediti...)
~dragon girl
Najprej naj poudarim, da mi je zelo všeč tvoj pravopis ;D Zadnje čase jih zelo malo piše slovnične zgodbe.
Poleg tega, je dobra ideja za zgodbo, da nadaljuješ že napisano knjigo. Morda bi ti lahko naredila večdelne zgodbe o njih :D
Malo me je zmotilo, saj ni toliko opisovanja, ampak je napisana samo kot okvirna zgodba, brez nepotrebnih detajlov (čeprav so tudi ti včasih res dobri v zgodbi ;)).
Od mene dobiš 4/5, saj me je res malo zmotilo to, da je brez detajlov (razen če si tako hotela narediti...)
~dragon girl
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo zanimiva zgodba, všeč mi je ideja, da nadaljuješ Matildo XD Jaz je že stoooo let nisem gledala brala pa sploh ne zato si mi ti morda vzbudila še večjo željo, da bi jo še enkrat :joy:
Kot je že dg povedala sem tudi jaz brala z odprtimi usti kako pravilno slovnično pišeš. Ločila, presledki, vejice...
Dandanes je zelo malo takšnih zgodb, bravo! :clap:
In ne morem verjeti, isto kot dg (:joy: NE FEJKAM, ISTO SEM MISLILA!) tudi jaz pogrešam malo opisovanja (naprimer kako je izgledal hodnik, po katerem so tekli, ko so odšli do Jeniffer, kaj je Jeniffer imela oblečeno in tako dalje.
!AMPAK! Si odlično opisovala kaj mislijo in kakšni so. Super!
Jaz ti pa dam štiri pa pol :)
4,5/5
Lp, Blank
Kot je že dg povedala sem tudi jaz brala z odprtimi usti kako pravilno slovnično pišeš. Ločila, presledki, vejice...
Dandanes je zelo malo takšnih zgodb, bravo! :clap:
In ne morem verjeti, isto kot dg (:joy: NE FEJKAM, ISTO SEM MISLILA!) tudi jaz pogrešam malo opisovanja (naprimer kako je izgledal hodnik, po katerem so tekli, ko so odšli do Jeniffer, kaj je Jeniffer imela oblečeno in tako dalje.
!AMPAK! Si odlično opisovala kaj mislijo in kakšni so. Super!
Jaz ti pa dam štiri pa pol :)
4,5/5
Lp, Blank
0
Še nekaj! Mogoče pogrešam, da bi Amanda bila malo uporniška (ker je 13 let) Če razumeš? Ko si najstnik in ti gre vsena živce, da nebi bili vsi liki isti XD
Samo nasvet!
Lp, Blank
Samo nasvet!
Lp, Blank
Ja, hvala, mislila sem pač, da bi bila Lindsay (ne Amanda) bolj mirna, ker je bila tudi Matilda takšna. Poskušala sem pisati kot Roald Dahl, ki tudi ne dela toliko detajlov, ampak piše bolj kot pravljice za otroke (ki pa so dovolj zanimive tudi za večje).
Lp Tessa
Lp Tessa
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Všeč mi je, da si napisala v stilu Matilde, čeprav me je zmotilo to, da se je na koncu vse rešilo brez nekega dodatnega zapleta ali inovativne rešitve.
Tole izgleda bolj kot fanfiction, tako da če si ciljala na to, ti je odlično uspelo.
Pravilno pišeš, brez napake (edino 'včasih' se napiše skupaj in ne narazen). Lepo tvoriš stavke.
Nimam pripombe, razen seveda vsebinsko, kot sem že prej omenila. Ni zapleta, ni odpleta, skratka, zgodba nima nekega dobrega plota.
To sem res pogrešala, ker ti drugače pisanje gre dobro od rok :D
Dala ti bom 4/5, ampak predlagam, da se lotiš s pisanjem kakšne svoje ideje, bolj razviješ like, bolj opisuješ. Poskusi, imaš potencial :D
-- No Name
Tole izgleda bolj kot fanfiction, tako da če si ciljala na to, ti je odlično uspelo.
Pravilno pišeš, brez napake (edino 'včasih' se napiše skupaj in ne narazen). Lepo tvoriš stavke.
Nimam pripombe, razen seveda vsebinsko, kot sem že prej omenila. Ni zapleta, ni odpleta, skratka, zgodba nima nekega dobrega plota.
To sem res pogrešala, ker ti drugače pisanje gre dobro od rok :D
Dala ti bom 4/5, ampak predlagam, da se lotiš s pisanjem kakšne svoje ideje, bolj razviješ like, bolj opisuješ. Poskusi, imaš potencial :D
-- No Name
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hojla bff.
Odlična zgodba všeč mi je bila
lp tvoja bff-
Odlična zgodba všeč mi je bila
lp tvoja bff-
0
DebLuie
Omg DebLuie hvala! Pozdravi najino bff (s prvo črko S) in ji reči, da jo ful pogrešam.
Lp Lily/WmnRules/Tvoja bff
Lp Lily/WmnRules/Tvoja bff
Moj odgovor:
jklklčćpćkjpoj
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
ahhh, to je tok lepo:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:. ...
če želite recept je tukaj
https://www.youtube.com/shorts/LSsufDsqpd4
pac ...
:ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost:woooooooooooooooooooooooooo