hejj,
nou deuu:kiss:. en mini spoiler mam za vas, u zgodbo pride ena nova zenskica bahha, sej veste mal je treba popestrit zgodbico. btw hvala vm za use lajke pa komentarje<3 uživite
------------------------------------------------------------------------
Hodim naprej in o Jacku ter Emily ne razmišljam več. Počneta naj kar hočeta, meni je vseeno.

Kar na lepem zagledam Amelio. Še vedno je ista. Dolgi ravni svetlo rjavi lasje, srednje visoke postave z lepimi zelenimi očmi. Tudi ona me opazi in mi pomaha. Stečem do nje in jo objamem.

Amelia je bila moja sošolka do 8 razreda, potem pa se je preselila drugam. V drug kraj. Tisti kjer živi Lucas. Že dolgo je nisem videla in moram reči, da se je spremenila.

»Hejj, kako si? Že toliko časa se nisva videli,« ji rečem.

»Hejj! Super, ja to pa res, kam gre čas.«

»Povej mi, kaj se dogaja pri tebi,«

»Greva na kavo?« me vpraša.

»Lahko ja, ampak ne preveč dolgo, moram domov.«

»Okej,« mi pritrdi in midve se odpraviva. Postane mi vseeno za uro, bom pač kasneje doma, Amelia je tu. Ne morem kar spustiti priložnosti iz rok.

V kavarni se usedeva za mizo in si naročiva pijačo.

»Kako, da si tukaj v mestu?« jo vprašam.

»Na počitnicah sem pri babi. Namislila si je, da moram nujno priti, zato bom tu še nekaj časa.«

»O to je pa super.«

»Ja, povej mi, kaj se je kaj novega zgodilo, ko me ni bilo.«

Tako začnem. Začnem ji pripovedovati vse možno kar se je zgodilo. Do Jamesa nisem še prišla, a Lucas je že za nama. Nekaj mi začne razlagati o tem, da je ratal drugačen in bla bla bla. On je zame pozabljen. Obstaja samo še James. Sedaj imam priložnost, da to povem Amelii. In tako začnem.

»Ej, a se ti spomniš Jamesa?«

»Ja itak.«

»Kakšen se ti zdi?« jo zelo previdno vprašam.

»Še kar v redu tip. Tak ne samovšečen. Zakaj pa?« me z nasmehom na obrazu postrani vpraša.

»Ahem. Ne vem kako naj se izrazim.«

»Sophiee. Povej mii.« Nekaj časa je tiho potem pa samo. »O moj bog. Ali sta skupaj?«

»Nee. Mislim samo dobivava se,« ji razočarano povem.

Nato ji razložim vse od tega kako sva se prvič srečala do tega kako si sedaj piševa po telefonu. Na koncu me vpraša nekaj o Emily in tudi to ji povem.

Takrat dobim občutek, da je to moja prijateljica. Tista prava. Drugačen občutek imam ob njej, kakor o Emily. Tako sem sproščena, ne počutim se kakor, da nekaterih stvari ne smem izreči.

Pove mi, da si je naložila snapchat, jaz pa ji dam svojega. Potem se posloviva in dogovoriva, da se bova še dobivali.
Pogledam na telefon. 21:34. Joj. Bravo jaz. Vedno mi uspe priti domov pozno. Hvaležna sem, da ni nikogar doma. Res hvaležna.
-------------------------------------------------
uživite še naprejj guyss<3
pa tenks for all my fenss:)