hejj:kiss: nov dell
tokrat se bo mal začel dogajatt, nimam lih časa bluzit tkoda uživite, pa hvala usem za komentarje,lajke,..
aja pa prosim sporočte če najdete napake,ker ta del je precej hitro napisan:)
----------------------------------------
Počasi odprem oči in se ozrem okoli sebe. Vidim samo nekaj razmetanih blazin in plišastih igrač,ki jim očitno med spanjem nisem dala miru. Pogledam na uro, ki visi na steni ob moji postelji. Kazalci kažejo petnajst do devetih.
Res sem hvaležna, da sta mama in oče s prijatelji na morju, mlajša sestrica pa pri babici, saj me tako nihče ne more buditi poleg tega pa lahko počnem kar želim.
Dvignem se iz postelje in obsedim. Zasanjana gledam predse, nakar vstanem in se odvlečem do vrat svoje sobe. Odpravim se v kopalnico, tam pa brezizrazno stojim pred ogledalom. Glavo nagnem vstran in pomislim. Bom kdaj komu všeč? Že res, da me imajo nekateri za privlačno a sama ne mislim tako. Temno rjavi valoviti lasje mi padajo čez ramena, na mojem običajnem obrazu pa stojijo zelene oči. Tudi postava ni tako slaba si še mislim.
Sklenem, da se bom uredila kasneje zato se prestavim v kuhinjo in si pripravim jogurt z ovsenimi kosmiči. Ker sem doma sama se usedem na kavč a televizije ne prižgem. Raje pogledam na telefon in ne opazim nič novega. Spomnim se na Jamesa. Ga dodam? Ne. Ja. Nevem. Zaprem telefon in glavo naslonim na kavč. James bo počakal.
****
*i*Pridna punca preiskuje umor, Izginotje Rachel Price, Krive so zvezde, Kdo si Aljaska...*i*
Stojim ob knjižnji polici v mestni knjižnjici in prelagam knjige drugo za drugo. Nič pametnega. Vse sem že prebrala.Glavo naslonim na eno izmed knjig ob tem pa rahlo obupujem.
Naenkrat me iz mojega obupa prebudi malce globlji glas. Delno se prestrašim a ko dvignem glavo in pogledam komu glas pripada se moj želodec obrne, saj zagledam Jamesa.
"O hej Sophie," je rekel.
"Hej."
"Kako si?" Me vpraša
" Uredu, ti?"
" Tudi. Sicer mi je med počitnicami malo dolgčas. A imam raje to kakor, da moram biti v šoli. No, pogrešam sošolce in to, a veš?
Sploh mu ne odgovorim takoj ker sem zazrta v njegovo popolno postavo. Moje srce razbija kakor zmešano zato Jamesu odgovorim z zamikom.
"Ja se strinjam. Tudi jaz nimam kaj početi," mu rečem.
Joj, joj. Kaj si misli o meni. Odgovarjam mu tako enobesedno, poleg tega pa imam verjetno na glavi sračje gnezdo in moje oči so še zalepljene.
"Veš kaj? Dobil sem idejo. Imaš jutri kaj časa? Lahko bi šla na sladoled in na sprehod. Tako bo obema čas minil hitreje. Saj veš, prijateljsko druženje. "
Ob njegovih besedah sem verjetno zardela kakor kuhan rak, saj res nisem pričakovala, da me bo povabil na tako imenovano prijateljsko druženje. Od kdaj sva midva prijatelja? Verjetno sva v preteklem šolskem letu spregovorila 10 besed. No, sicer se pa ne bom branila druženja z njim.
" Ja, seveda. Imam čas. Kdaj bi se pa dobila?"si drznem vprašati.
"Bi šlo ob dveh? Da se boš lahko naspala" reče in pomežikne.
" Ja seveda."
"Dobro, ob dveh pred tvojo hišo. Zdaj pa moram iti. Se vidiva."
"Adijo," rečem veliko bolj navdušeno, James pa že izgine med knjižnjimi policami.
Sprehodim se do majhnih naslanjačev in se takoj ko James izgine iz knjižnjice pogreznem vanj. Najraje bi se stopila od ljubezni.
-------------------------------
hihi, če kdo hoce da ga obvesčam sam napištee:relaxed:
tokrat se bo mal začel dogajatt, nimam lih časa bluzit tkoda uživite, pa hvala usem za komentarje,lajke,..
aja pa prosim sporočte če najdete napake,ker ta del je precej hitro napisan:)
----------------------------------------
Počasi odprem oči in se ozrem okoli sebe. Vidim samo nekaj razmetanih blazin in plišastih igrač,ki jim očitno med spanjem nisem dala miru. Pogledam na uro, ki visi na steni ob moji postelji. Kazalci kažejo petnajst do devetih.
Res sem hvaležna, da sta mama in oče s prijatelji na morju, mlajša sestrica pa pri babici, saj me tako nihče ne more buditi poleg tega pa lahko počnem kar želim.
Dvignem se iz postelje in obsedim. Zasanjana gledam predse, nakar vstanem in se odvlečem do vrat svoje sobe. Odpravim se v kopalnico, tam pa brezizrazno stojim pred ogledalom. Glavo nagnem vstran in pomislim. Bom kdaj komu všeč? Že res, da me imajo nekateri za privlačno a sama ne mislim tako. Temno rjavi valoviti lasje mi padajo čez ramena, na mojem običajnem obrazu pa stojijo zelene oči. Tudi postava ni tako slaba si še mislim.
Sklenem, da se bom uredila kasneje zato se prestavim v kuhinjo in si pripravim jogurt z ovsenimi kosmiči. Ker sem doma sama se usedem na kavč a televizije ne prižgem. Raje pogledam na telefon in ne opazim nič novega. Spomnim se na Jamesa. Ga dodam? Ne. Ja. Nevem. Zaprem telefon in glavo naslonim na kavč. James bo počakal.
****
*i*Pridna punca preiskuje umor, Izginotje Rachel Price, Krive so zvezde, Kdo si Aljaska...*i*
Stojim ob knjižnji polici v mestni knjižnjici in prelagam knjige drugo za drugo. Nič pametnega. Vse sem že prebrala.Glavo naslonim na eno izmed knjig ob tem pa rahlo obupujem.
Naenkrat me iz mojega obupa prebudi malce globlji glas. Delno se prestrašim a ko dvignem glavo in pogledam komu glas pripada se moj želodec obrne, saj zagledam Jamesa.
"O hej Sophie," je rekel.
"Hej."
"Kako si?" Me vpraša
" Uredu, ti?"
" Tudi. Sicer mi je med počitnicami malo dolgčas. A imam raje to kakor, da moram biti v šoli. No, pogrešam sošolce in to, a veš?
Sploh mu ne odgovorim takoj ker sem zazrta v njegovo popolno postavo. Moje srce razbija kakor zmešano zato Jamesu odgovorim z zamikom.
"Ja se strinjam. Tudi jaz nimam kaj početi," mu rečem.
Joj, joj. Kaj si misli o meni. Odgovarjam mu tako enobesedno, poleg tega pa imam verjetno na glavi sračje gnezdo in moje oči so še zalepljene.
"Veš kaj? Dobil sem idejo. Imaš jutri kaj časa? Lahko bi šla na sladoled in na sprehod. Tako bo obema čas minil hitreje. Saj veš, prijateljsko druženje. "
Ob njegovih besedah sem verjetno zardela kakor kuhan rak, saj res nisem pričakovala, da me bo povabil na tako imenovano prijateljsko druženje. Od kdaj sva midva prijatelja? Verjetno sva v preteklem šolskem letu spregovorila 10 besed. No, sicer se pa ne bom branila druženja z njim.
" Ja, seveda. Imam čas. Kdaj bi se pa dobila?"si drznem vprašati.
"Bi šlo ob dveh? Da se boš lahko naspala" reče in pomežikne.
" Ja seveda."
"Dobro, ob dveh pred tvojo hišo. Zdaj pa moram iti. Se vidiva."
"Adijo," rečem veliko bolj navdušeno, James pa že izgine med knjižnjimi policami.
Sprehodim se do majhnih naslanjačev in se takoj ko James izgine iz knjižnjice pogreznem vanj. Najraje bi se stopila od ljubezni.
-------------------------------
hihi, če kdo hoce da ga obvesčam sam napištee:relaxed:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG GIRL NADARJENA SI meni je ful všeč. sem ponosen fen number 1
lov juuu<3
lov juuu<3
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
iiiii obozujemmm. pa definitivnooo če je karla fen number 1 sem jaz fen number 2
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ja res si nadarjen amene prosim obveščaj ks sem prebrale že use tvoje dele tak sooo faaajnipa<3333 jih
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OBVESCI ME GIRLM TO JE D BESTT:heartpulse:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omgggg, OBVEŠČAJ MEEE!!!!!!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
O waaaaaaaaaaaaaw, to je ful dobruu pač res. Komi čakam nou deu ampak drgač super<33333
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
not beddddd, to je dejansk ful dobr, čeprov nism lih za neke lovey dovey zgodbice, sicer je mal pravopisnih napak ampak ni panike. pa ne vem a si se zmotla al je to tko mišlen ampak, reče se da si rdeč kot kuhan rak al pa da si rdeč kot paradižnik, nism še lišala da bi bil kdo rdeč kot kuhan paradižnik lol
0
aa hvala tii, ja bom sla pogledat k bom mela cas ta deu je res bl na hitr spisan, omg lol pomoje sm najprej hotla napisat kuhan rak pol mi je pa kr paradiznik prsu aleluja bahah bom popravla.
pa na kere pravopisne napake mislis, ce najdes povej
pa na kere pravopisne napake mislis, ce najdes povej
sej ni nič hudga ampak sm parkrat opazla da ti manjka kakšno ločilo, presledek pa take malenkosti večinoma pr dialogih
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ajajaja:heart_eyes: obozujm hahaha. obozujmmm jamesaa btww:heart_eyes::heart_eyes: hahahaha voham ljubezn loll<3 fuul me zanimaa kj se bo zgodil, girliee i need nou deu<3
anyway ta zgodba pomoj3 tko ful prvlac ljudi, okj to je blo cudn zdj hahag, ampak hocm rect da ma tko nekk "car" idkkk, sploh ne znam opisat, anyway lovamm, mass moj lajkk hehe<33
lovjuu:heart:
anyway ta zgodba pomoj3 tko ful prvlac ljudi, okj to je blo cudn zdj hahag, ampak hocm rect da ma tko nekk "car" idkkk, sploh ne znam opisat, anyway lovamm, mass moj lajkk hehe<33
lovjuu:heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:omg i just love it!:heart_eyes::heart_eyes:
0
Moj odgovor:
Vadduajdu
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijatlska dilema
torj jst že od majhnega poznam to eno punco ker ma moje sosede za stare starše+je moja sorodnica. no kot mala je meni šla ona na živce in sem se smao delala da sem z njo prijateljica (pač kk otročje) to pa tudi zato ker je bla bolj podivjana in malo kao troublemaker. ampak js sem se znjo vseeno tak skori vsak vikend z njo družla in pol v zadnih letih se je tudi "poboljšala" in sva se recimo da bl razumeli. ta punca pa je tudi 2 let mlajša od mene in je ponavadi kr otročja oz kaj hočem povedat da še ne razmišlja lih zrelo (no sej kot da jaz pa). no in te stvari mene motjo in že iz otroštva je ona hotla čustveno manipulirat npr. "če to narediš ne bova več prjatlci" ampak meni je blo vseeno ker me je malo bolel k za njo (pač takrat itak nisem hotla bit njena prjatlca). ona se je pa tudi vedno hotla z mano družit in je s tem bla tud ful vsijliva (pa ko sem ji rekla da mam dovolj al pa ji poskusla namignit je še ona kr vztrajala) in js ji itak nisem mogla kr rečt da mi ni za druženje tak da sem se včasih lagala da mam opravke al pa sem ji med druženjem kr mal zbežala 🫣
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???



Pisalnica