*b*2. POGLAVJE: Drugi val*b*, 2. del



Samo gledala bom televizijo in jedla nezdravo hrano dokler ne bom zaspala. Sanje so tisti neznani svet v katerem se dogajajo pravljične stvari. Vsak večer pa znova in znova upam da ta pravljica ni strašna.

Mraz. Super, očitno je še centralna crknila. In zdaj bom zmrzovala kot majhen cucek. Ozrem se gor proti luči. Ugasnjena je. Jaz je nisem ugasnila, torej to zagotovo pomeni, da smo v novem valu brez elektrike. Kliknem na stikalo za luč in kot pričakovano, se ne zgodi nič. Pogledam telefon, ki je na srečo do konca napolnjen. Vsaj to. In preživela sem noč. Še ena plus točka. In kaj zdaj? Grem lahko iz hiše? Ali je nevarnost končno mimo? V sobi izbrskam odejo in si oblečem pulover. Odcepetam do kuhinje in odprem omaro z živili. Pripravim si kosmiče z zdaj že skisanim mlekom. Obožujem svoje življenje. Usedem se nazaj na kavč in se pokrijem z odejo. Med tem ko uživam v res okusnem zajtrku zaidem na telefon. Vem da ne bi smela porabljati baterije v primeru da me kdo pokliče nazaj ampak me res zanima kaj se spet dogaja. Odprem iskalnik in vtipkam *i*drugi val izpada elektrike*i*, nato pa kliknem iskanje. Seveda, če ni elektrike to pomeni, da tudi Wi-fija ni. In ker je konec meseca sem seveda tudi že porabila svoje mesečno število mobilnih podatkov. Nič ne vem, zdaj lahko samo čakam in čakam in čakam, da se elektrika vrne. Bog ve koliko časa bo to trajalo.

Odločim se da v tem času ko čakam to butasto elektriko preselim pomembne stvari iz moje sobe v dnevno sobo. Itak se ne sprehajam nikjer drugje kot pa tam. Tako si dol prinesem celotno vsebino moje postelje – dva vzglavnika, tri odeje in nočno lučko, ki na srečo lahko deluje tudi brez elektrike. Vzamem še tople obleke, nekaj knjig, zvezek in pisalo. To bo zadoščalo, zaenkrat. Ko se spet vržem na kavč odprem knjigo in se je lotim. To je najboljši način za preganjanje dolgčasa.

Ko sem pri koncu knjige se nenadoma prižge luč. Hitro zaprem knjigo in polna novega upanja prižgem televizijo. Ura je sedemnajst minut čez dvanajst. Televizija se ugasne, luč pa z njo. »*i*Za božjo voljo!*i*« Vrnem se h knjigi, ampak ne za dolgo. Po približno petih minutah se luč znova prižge. Ponovno vklopim televizijo in priklopim jutranje novice.

»Pozdravljeni v večerni oddaji novic. Danes je četrtek, 26. oktober, ura je sedem zvečer…« čudno zazijam v televizijo. Ali sem ujeta v časovno zanko? Pogledam telefon, ki mi pravi da je petek. Odgrnem rolete in vidim da je zunaj svetlo. Seveda, jutranjih novic sploh ni! Idioti predvajajo samo ponovitev včerajšnjih večernih. Naslednje so ob enih in res prisrčno upam, da tokrat ne bodo predvajali ponovitev od prejšnjega tedna.

S še vedno prižgano televizijo nadaljujem z branjem. Knjiga govori o tem kako v prihodnosti vlada poseka že vsa drevesa, razen enega ogromnega in starega hrasta. Skupina upornikov, z deklico Manco na čelu jim poskuša preprečiti posek tega hrasta. Manca za prihodnost daruje življenje, saj ko se njena kri dotakne zemlje iz nje zraste novo in zdravo drevo. Njena najboljša prijateljica njeno kri odnese po celem svetu, zato da lahko Zemlja spet zaživi. Včasih ko ne morem zaspati se sprašujem kakšna je prihodnost. Ali se bo svet kar naenkrat končal? Ali ga bo uničil človek? Ali se bomo kdaj morali evakuirati na drug planet, ker bomo našega preveč zanemarjali? Bomo ostali brez narave? Si bomo lahko samo v muzejih ogledovali prava drevesa? Veliko je vprašanj na katera ne poznamo odgovorov.

»Pozdravljeni v današnji oddaji novic. Danes je petek, 27. oktober, ura je ena popoldne. Veliko nas je na trnih, saj bi radi izvedeli kaj se dogaja. Opravičujemo se, saj smo morali današnjo jutranjo oddajo odpovedati…« To me ne zanima. Povej že kaj za vraga se dogaja!
»…Danes ponoči nas je zadel drugi val izpada elektrike. Vzrok za ta izpad je verjetno enak kot vzrok za prvi izpad, ampak na žalost tega vzroka še vedno ne poznamo. Ponoči smo dobili veliko novih sporočil o pogrešanih osebah. Večino pogrešanih oseb smo našli. Te osebe niso mrtve, ampak se ne obnašajo pri normalni pameti. Nekateri trdijo da so se okužili z virusom, ki jim je ubil tolikšno število možganskih celic, da so izgubili svoje spomine in zdaj ravnajo nagonsko, tako kot živali. Ne vemo kako se ta virus širi, ampak glede na ogromno število okuženih bi z lahkoto zagotovili, da se širi zelo hitro. Podobne stvari se dogajajo tudi zunaj naše države. Virus se je že razširil po skoraj celotni srednji Evropi in Balkanu. Okuženi se prosto sprehajajo po ulicah, trgih in cestah, zato ostanite kjer ste. Če ste doma imejte zaklenjena vrata in zaprta okna. Če kdo potrka na vrata mu ne odprite. Obstaja velika možnost, da bo prišlo do novih izpadov, ki so lahko še daljši. Opozarjamo vas, da bodite na te izpade pripravljeni. Ne iščite pogrešanih svojcev in imejte pripravljene rezervne baterije. Priporočamo tudi da ne uživate vode iz pipe, saj se virus lahko prenaša tudi preko vode. Vodo prekuhajte, ali pa jo zmešajte z drugimi snovmi, ki bodo ubile virus. Če vas trenutno ni doma, se tja vrnite v najhitrejšem možnem času. Na cestah bodite previdni, saj nesreča nikoli ne počiva. Vse pogrešane osebe lahko prijavite na naši spletni strani. Hvala za vaš čas in se vidimo v večerni oddaji. Nasvidenje.«

Preveč sem osupla, da bi lahko sploh pravilno razmišljala, kaj šele da bi kaj naredila. Oni mi hočejo povedati, da se po mestu sprehajajo ljudje, ki niso mrtvi ampak živi tudi ne? Da se obnašajo tako kot živali? V roke vzamem zvezek in kuli. Zdaj moram ravnati pametno. Kaj sploh vem? Nič ne vem! Odložim zvezek in v roke vzamem telefon. Pokličem Luka. Ne javi se. Kaj zdaj? Če je tudi on izpuhtel… še sama ne vem kako bi reagirala. Novice prevrtim nazaj in še enkrat poslušam.
»…okužili z virusom, ki jim je ubil tolikšno število možganskih celic, da so izgubili svoje spomine in zdaj ravnajo nagonsko, tako kot živali…« Okej, to je pomemben podatek. Poved si hitro nakracam v zvezek.
»…ne vemo kako se ta virus širi, ampak glede na ogromno število okuženih bi z lahkoto zagotovili, da se širi zelo hitro…« Še eno dejstvo. Virus se širi hitro, ampak ne vemo kako. Dobro, to pomeni da se moram izogibati čisto vsega?
»…ne uživate vode iz pipe, saj se virus lahko prenaša tudi preko vode…« O drek. Hitro stečem v kuhinjo in dve ogromni posodi napolnim z vodo. Pristavim ju k štedilniku in med tem ko čakam, da zavreta iz omare privlečem steklenice. Še dobro, da sem se spomnila zavreti vodo preden bi ponovno zmanjkalo elektrike. Ko voda zavre jo prelijem v steklenice. Znova napolnim posodi z vodo in ponovim postopek. Bog ve, koliko časa bo naslednji izpad trajal in koliko časa bo voda mogoče okužena. V eno posodo vržem še nekaj vrečk čaja. V zvezek nakracam še, da se virus lahko prenaša preko vode.

Samo nekaj mi še vedno ni jasno. Ali sta in kako sta primera povezana? Izpad elektrike in virus. Ali virus vpliva na elektriko? Ali se je virus razširil zaradi izpada elektrike? Kje so bili vsi, ki so izginili preden so se pojavili kot napol živi? Ali sta moja starša okužena? Ali sta Luna in Luka okužena? Moje vihrave misli zmoti čudno kruljenje. Ampak za spremembo to ni moj trebuh. Tudi elektrika po navadi ne kruli in grglja. Čisto utihnem in poslušam. Ne, ta zvok ne prihaja iz hiše. Nekaj je pri oknu. Dvignem roleto in ga zagledam.


***

uuuu končno se neki dogaja hehehe
ta del je čist mal daljši zato kr je biu prejšnji krajši, tko da bodte veseli hahha
hmmmm le kaj so ti ljudje postali???
koga je April zagledala??
kako bi pa vi reagirali v taki situaciji?
hvala za vse kritike, pohvale, lajke in hvala vsem, ki redno berete mojo zgodbo <333
pa vem, da sm učasih že k sm pisala zgodbe mela ful problemov s tem da sm kr nek na sredini spremenila osebo in čas med tem ko sem opisovala ljudi. če se to kdaj zgodi me čim prej opozorite haha, da popravim preden še komu drugemu povzročim nevšečnosti xD
ponosno lah tud že povem da ima moja zgodba v wordu k ga pišem že čez 28 strani in več kot 7000 besed... ig da je to rekord vseh zgodb ki sem jih do zdaj pisala, pa se je šele zadobra začelo dogajati. naprej računam velik drame in tud mal ljubezni, sovražtva in en supr bond med nekaterimi ljudmi.
istg, js sm presenečena nad nekaterimi stvarmi k jih napišm haha
upam da vam je današnji del všeč in da se ne dolgočasite preveč ko čakate na naslednjega :)

*i*obveščam, če se spomnem:*i*
- Kavica12
- #love
drugač pa vedn lah kliknete ono kljukico kle spodi hahahah hvala če bote <3