Četrtek, 31. 8. 2023
Dragi dnevnik,
Sonce je že začelo počasi toneči za obzorje, ko sem se odpravila na sprehod po parku. Danes sem želela preživeti nekaj časa sama s seboj, premisliti o vsem, kar se mi dogaja v zadnjem času, in se pripraviti na začetek novega šolskega leta, ki se začne jutri.
Medtem ko sem hodila po poti, sem se spominjala svojih poletnih doživetij, pa tudi izzivov, ki so prišli z njimi. Bila sem hvaležna za vse, kar sem se naučila in za ljudi, ki so me obkrožali - tako pozitivno kot tudi tiste, ki so mi pokazali, kako se spopasti z izzivi.
V mislih sem imela tudi Marka. Čeprav je bil v sosednji državi, sem ga čutila kot del svojega življenja. Spomnila sem se na njegove besede in občutke, ki mi jih je izrazil. Še vedno nisem imela odgovora, a sem se odločila, da bom jutri, ob začetku novega šolskega leta, razmišljala o tem.
Naenkrat pa sem opazila, da se v parku dogaja nekaj zanimivega. Skupina ljudi se je zbrala okoli mize, prekrito z listki in barvicami. Bilo je očitno, da so nekaj ustvarjali, a nisem vedela, kaj točno.
Približala sem se skupini in opazila, da so ljudje pisali sporočila na listke, nato pa so jih pripeli na drevesa in stojala. Nekaj ljudi se je že zbralo okoli teh sporočil, nekateri so brali, drugi pa dodajali svoje.
Vprašala sem eno izmed udeleženk, kaj se dogaja, in mi je razložila. To je bila posebna pobuda za spodbujanje pozitivnosti in prijaznosti. Ljudje so pisali sporočila spodbude, lepe misli in želje ter jih delili s tistimi, ki jih preberejo.
Nisem mogla verjeti, kako čudovita ideja je to. Pristopila sem k mizi, vzela listek in začela pisati. Napisala sem nekaj spodbudnih besed, nato pa sem svoj listek pripela na drevo.
V tistem trenutku sem se zavedala, kako pomembno je biti prijazen in podporen do drugih. Pogledala sem okoli sebe in videla, kako raznolika skupina ljudi se je združila, da bi delila pozitivne misli.
Ko sem se vračala domov, sem čutila, da se premika nekaj v meni. Še vedno sem imela veliko vprašanj in izzivov pred seboj, a sem vedela, da je pomembno ohranjati pozitivno naravnanost in biti odprta za nove priložnosti.
Do naslednjega zapisa, polna upanja in zagnanosti, te objemam.
Tvoja Mina
Dragi dnevnik,
Sonce je že začelo počasi toneči za obzorje, ko sem se odpravila na sprehod po parku. Danes sem želela preživeti nekaj časa sama s seboj, premisliti o vsem, kar se mi dogaja v zadnjem času, in se pripraviti na začetek novega šolskega leta, ki se začne jutri.
Medtem ko sem hodila po poti, sem se spominjala svojih poletnih doživetij, pa tudi izzivov, ki so prišli z njimi. Bila sem hvaležna za vse, kar sem se naučila in za ljudi, ki so me obkrožali - tako pozitivno kot tudi tiste, ki so mi pokazali, kako se spopasti z izzivi.
V mislih sem imela tudi Marka. Čeprav je bil v sosednji državi, sem ga čutila kot del svojega življenja. Spomnila sem se na njegove besede in občutke, ki mi jih je izrazil. Še vedno nisem imela odgovora, a sem se odločila, da bom jutri, ob začetku novega šolskega leta, razmišljala o tem.
Naenkrat pa sem opazila, da se v parku dogaja nekaj zanimivega. Skupina ljudi se je zbrala okoli mize, prekrito z listki in barvicami. Bilo je očitno, da so nekaj ustvarjali, a nisem vedela, kaj točno.
Približala sem se skupini in opazila, da so ljudje pisali sporočila na listke, nato pa so jih pripeli na drevesa in stojala. Nekaj ljudi se je že zbralo okoli teh sporočil, nekateri so brali, drugi pa dodajali svoje.
Vprašala sem eno izmed udeleženk, kaj se dogaja, in mi je razložila. To je bila posebna pobuda za spodbujanje pozitivnosti in prijaznosti. Ljudje so pisali sporočila spodbude, lepe misli in želje ter jih delili s tistimi, ki jih preberejo.
Nisem mogla verjeti, kako čudovita ideja je to. Pristopila sem k mizi, vzela listek in začela pisati. Napisala sem nekaj spodbudnih besed, nato pa sem svoj listek pripela na drevo.
V tistem trenutku sem se zavedala, kako pomembno je biti prijazen in podporen do drugih. Pogledala sem okoli sebe in videla, kako raznolika skupina ljudi se je združila, da bi delila pozitivne misli.
Ko sem se vračala domov, sem čutila, da se premika nekaj v meni. Še vedno sem imela veliko vprašanj in izzivov pred seboj, a sem vedela, da je pomembno ohranjati pozitivno naravnanost in biti odprta za nove priložnosti.
Do naslednjega zapisa, polna upanja in zagnanosti, te objemam.
Tvoja Mina
Moj odgovor:
HelpGirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
pomagajte če veste odgovor
Hej,
Se iskreno opravičujem, če ne bo vse slovnično pravilno zapisano. Vem, da je lažje napisati v neknjižnem jeziku, je pa lažje berljivo v knjižnem.
Skratka, zdaj gremo lahko k mojemu problemu.
Kaj želim od vas? Stara sem 11, upam da boste iz mojih znakov lahko razbrali, ali sem že v puberteti.
1. Prsi.
Baje, da boli, ko ti rastejo. In da ko jih primeš, da se zdi, da je spodaj ena bunkica. No, moje prsi so nekoliko večje kot od tistih punc, ki so stare tam nekje 6 let. Bolijo me ne, spodaj čutim nekaj, ampak ne vem ali je to ta bunkica ali ni.
2. Dlake.
Moje na spolovilu so take kratke(mislim da pol centimetra, toliko sem ocenila) in zaenkrat še bolj svetle, ampak imam občutek, da postajajo črne. Pod pazduho so tudi take svetle, temne še ne. Na nogah so temne in bolj goste, vendar se od razdalje enega metra ne vidijo.
3. Beli tok.
Na spodnjih hlačah imam vsak dan en rjav in smrdeč madež. Do ni blato, ker madež ni na predelu, kjer imam rit.
4. Potenje in mastni lasje.
Potim se malo bolj kot ponavadi, ampak ne zelo. Mami pravi, da opaža, da moji lasje postajajo bolj mastni.
Skratka, hvala vam za odgovore!
En lep pozdrav vsem PILovcem.
Se iskreno opravičujem, če ne bo vse slovnično pravilno zapisano. Vem, da je lažje napisati v neknjižnem jeziku, je pa lažje berljivo v knjižnem.
Skratka, zdaj gremo lahko k mojemu problemu.
Kaj želim od vas? Stara sem 11, upam da boste iz mojih znakov lahko razbrali, ali sem že v puberteti.
1. Prsi.
Baje, da boli, ko ti rastejo. In da ko jih primeš, da se zdi, da je spodaj ena bunkica. No, moje prsi so nekoliko večje kot od tistih punc, ki so stare tam nekje 6 let. Bolijo me ne, spodaj čutim nekaj, ampak ne vem ali je to ta bunkica ali ni.
2. Dlake.
Moje na spolovilu so take kratke(mislim da pol centimetra, toliko sem ocenila) in zaenkrat še bolj svetle, ampak imam občutek, da postajajo črne. Pod pazduho so tudi take svetle, temne še ne. Na nogah so temne in bolj goste, vendar se od razdalje enega metra ne vidijo.
3. Beli tok.
Na spodnjih hlačah imam vsak dan en rjav in smrdeč madež. Do ni blato, ker madež ni na predelu, kjer imam rit.
4. Potenje in mastni lasje.
Potim se malo bolj kot ponavadi, ampak ne zelo. Mami pravi, da opaža, da moji lasje postajajo bolj mastni.
Skratka, hvala vam za odgovore!
En lep pozdrav vsem PILovcem.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.