Pip pip pip pip!
Omotična se zbudim. Ugasnila sem budilko in se nazaj ulegla. Bil je petek. Včeraj je bil moj najslabši dan. Včeraj 13.2.2020. Danes je torej 14.2.2020. Danes je valentinovo. Ni bilo včeraj. Ubila bom devetarke, ki so pisma razdelile na dan ko ni bilo resnično valentinovo. Dodatno sovraztvo pri meni pa so si zaslužile s tem, da so vseeno z 3 minutno zamudo dale moje pismo Justinu.
"Vstani Sara!" me iz postelje vrže mami.
"Mami," začnem. "Jaz res nebi šla v šolo... Ne počutim se dobro..."
"Ne verjamem ti," je rekla mami in imela je prav.
Nekoč v četrtem razredu smo delali herbarij. Morali smo nabrati različne rože. Jaz jih nisem in učiteljica je zaradi tega napisala pisno obvestilo staršem v mojo beležko. Nisem hotela da moja mami vidi obvestilo, zato sem se mami zlagala, da me boli trebuh. Dovolila mi je ostati doma za 2 dni. Tretji dan sem se jokala, češ da nočem v šolo. Mami sem potne morala pokazati obvestilo in od takrat naprej moja mami ne pade več na moje 'fore'.
Tako nisem imela izbire in morala sme vstati.
"Kaj boš jedla?" me je vprašal oči.
Nisem imela nobenega pametnega apetita.
"Ammm nič," sem rekla. "Lahko dobim kozarec hladnega mleka?"
"Seveda!"

Vreme je bilo slabo. Oblačno in mrzlo (ledeno) je bilo. Peš sem se vlekla proti šoli.
"Hej Sarčika!" me je pozdravila Ema. "Kaj je narobe? Ah daj nooooo."
Čez pet minut me je Ema morala dejansko vleči proti vhodnim vratom šole. Upirala sem se in zadrževala da nebi planila v jok. Končno me je spravila v šolo, in od vlekla do moje omarice. Bila sem takooo žalostna ker je imela Ema omarico poleg mene, ker če bi jo imela na drugem koncu hodnika bi pobegnila. Raje bi špricala pouk, kot da me bo cel razred zafrkaval. Tako me je Ema nadzorovala, in ko sem se prvbula in slekla bundo me je odpeljala do vrat. Pokukala sem v učilnico in notri videla Justina, ki je nekaj razlagal njegovemu najboljšemu prijatelju Filipu. Filip je včeraj manjkal in najbrž mu je Justin razlagal o mojem sramotnem pismu.
"Ne grem not!" sem na robu solz prigovarjala Emi.
Kmalu so se nama pridružile se druge punce. Lena, Maša, Hana, Lina, Iva... Skratka vse, razen Klare in njenih pribočnic. Ta se je v razredu posmehljivo nasmihala.
"Kaj je narobe?" so me vse zasuvale z vprašanji.
"Joooooj, boga ti" sem poslušala ko jim je Lena na kratko opisala moje počutje.
Še danes sem zelooo hvaležna puncam, ki so mi prihranile sramoto.
Iva je odšla v razred in na hodnik se je slišalo kako je rekla:
"Hej, ali bi lahko prosim nehali zafrkava ti Saro?! Kako bi se vi počutili če bi se vam zgodilo kaj takega?"
Oh, Iva je najbolj sočutna oseba na svetu. No, z Mašo sta izenačeni. Ampak nazaj k zgodbi.
V spremstvu drugih punc sem vstopila v razred. Glavo sem zakopala v dlani. Z veliko sramoto sem se vsedla na stol in torbo fliknila na tla.
Dan je bil zelo slab. Morda malce boljši od prejšnjega ampak vseeno zelo slab.
Cel dan je snežilo. Po kosilu sem z Mašo in Petrom odšla za šolo na travnik, kjer smo delali znezene krogle. Prijateljsko smo se kepali, potem pa sta prišla Justin in Filip.
"Midva proti vam trem," je rekel Filip. "Aja, ne, še Ana bo zdraven."
Poklical je Ano, Justinovo mlajšo sestro. Stara je tako kot Lara.
In sta nas začela napadat. Ko ju ni bilo je bilo veliko boljše.
Ko sem prišla domov, sem šla pregledovati sporočila. Čez deset minut sem skoraj omedlela, ker sem dobila SMS od Justina:
Lepe počitnice
Je pisalo.
Hvala ;-)!
Sem dogovorila.

Hej! Tukaj je nov del. Se opravičujem če je malo kratek ampak nimam veliko časa. Bolj sem aktivna med vikendi! Vseeno. Prosim komentiraj in stisni lajk.
Hvala za vse lepe komentarje ki jih dobivam od vas!
Tudi pri vas že sneži? Pri meni ja!
Lep sneženi dan,
Jaz