Mjav, mjav!:kissing_heart:
Brči se je odlločila, da bo tudi ona pisla zgodbico. Ta bo na temo mojega malega mačjga življenja, od takrat ko se je začelo do sedajšnjih dogodkov. :kissing_closed_eyes:
Pisala bom v krajših delih, saj me dolgotrajno tipkanje izmuči.:grinning:
Sedaj k zgodbi:relieved: Uživajte!:wink:
Moje življenje se začne na pločniku temne ulice. Okoli mene je samo tema. Ne vidim popolnoma nič.
Obležim na mrzlih tleh in se ne ganem niti za milimeter. Potem pa do mene pride nekaj toplega in mehkega. Ovoha me, mi poliže dlako in gre stran.
Ampak zakaj še vedno nič ne vidim?!
Potem začnem piti pri tistem toplem stvoru in postane mi bolje. To je najbrž moja mamica!
Potem se mami umakne od mene in ne vem kam je šla. Zato raje poskusim zaspati.
Ne vidim še nekaj časa potem pa končno spregledam. Okoli sebe vidim veliko črnih kepic. In mojo mamico, ki je tudi črna. Kakšna sem jaz? Na to hitro pozabim saj sem lačna. Hitro se splazim k mamici in začnem piti mleko.
Ko se najem pa se zvijem v klobčič in se trudim zadremati, ampak mi moji bratci in sestrice tega ne pustijo. Drezajo vame in se plazijo čezme.
Zato se vdam in se igram z njimi.
Tako je bilo še nekaj tednov, potem pa se nekega jutra mami zjutraj ni prikazala.
Vsi smo jo čakali, saj smo bili lačni. Ker je ni bilo, smo se podali na iskanje mamice. In smo jo kmalu našli.
Bila je pod nečem velikim in okroglim črne barve. Nad njo je stala velika pojava brez dlake. Zgroženo je gledala v mami in nas sploh ni opazila.
To je to za ta del, saj sem zeloooo utrujena. Spala nisem že cele pol ure,ker sem pisala tole. Tako da, grem spat:sleeping:
Pa pa!:kissing_heart:
Gdč.Brči-brči:cat:
Brči se je odlločila, da bo tudi ona pisla zgodbico. Ta bo na temo mojega malega mačjga življenja, od takrat ko se je začelo do sedajšnjih dogodkov. :kissing_closed_eyes:
Pisala bom v krajših delih, saj me dolgotrajno tipkanje izmuči.:grinning:
Sedaj k zgodbi:relieved: Uživajte!:wink:
Moje življenje se začne na pločniku temne ulice. Okoli mene je samo tema. Ne vidim popolnoma nič.
Obležim na mrzlih tleh in se ne ganem niti za milimeter. Potem pa do mene pride nekaj toplega in mehkega. Ovoha me, mi poliže dlako in gre stran.
Ampak zakaj še vedno nič ne vidim?!
Potem začnem piti pri tistem toplem stvoru in postane mi bolje. To je najbrž moja mamica!
Potem se mami umakne od mene in ne vem kam je šla. Zato raje poskusim zaspati.
Ne vidim še nekaj časa potem pa končno spregledam. Okoli sebe vidim veliko črnih kepic. In mojo mamico, ki je tudi črna. Kakšna sem jaz? Na to hitro pozabim saj sem lačna. Hitro se splazim k mamici in začnem piti mleko.
Ko se najem pa se zvijem v klobčič in se trudim zadremati, ampak mi moji bratci in sestrice tega ne pustijo. Drezajo vame in se plazijo čezme.
Zato se vdam in se igram z njimi.
Tako je bilo še nekaj tednov, potem pa se nekega jutra mami zjutraj ni prikazala.
Vsi smo jo čakali, saj smo bili lačni. Ker je ni bilo, smo se podali na iskanje mamice. In smo jo kmalu našli.
Bila je pod nečem velikim in okroglim črne barve. Nad njo je stala velika pojava brez dlake. Zgroženo je gledala v mami in nas sploh ni opazila.
To je to za ta del, saj sem zeloooo utrujena. Spala nisem že cele pol ure,ker sem pisala tole. Tako da, grem spat:sleeping:
Pa pa!:kissing_heart:
Gdč.Brči-brči:cat:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Cute! Me lahko obvescas o novih delih?
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Cute zgodbica! Bom spremljala:blush:
0
Moj odgovor:
Lilica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ocd
hejj, ali ima kdo izkusnje z razlicnimi oblikami ocd? bolj ciljam na tiste ki se rece "pure ocd". In ubistvu ne delas stvari na ven npr. umivanje rok, preverjanje... ampak nekako noter v glavi da stalno analiziraš, si zmeden, v strahu, v skrbeh in te je strah da si nekaj kar ne zelis biti ampak imas obcutek da si in da si samo lazes. pac ubistvu te je strah da stalno lazes sam sebi. in to te ubija. o tem mislim skoraj cel dan. ceprav so katere dni boljse in ze mislim da sem premagala spet pride nazaj, ubistvu pa tudi stalno dvomim da to sploh je ocd in resno mislim da to sem oz. da to imam. nevem vec kaj naj naredim. ubija me. Zelo sem nekako tesnobna in stalno v dvomu ter strahu. prosim pomagajte in napisite ce se spopadate z podobnimi stvarmi da se lahko pogovorimo ali pa kaj.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
ful lepo:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
okej. odličen del. zdej pa se lotim moje ...
omg kak lepi so! pa vsi so real:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes