Zima je prišla skoraj neopazno. Nekega jutra sem se zbudila in zunaj je bil svet bel, kot da je nekdo čez noč vse pobarval. Plaža je bila daleč od misli, ampak z Žanom sva našla svoje nove kotičke. Namesto da bi hodila bosa po pesku, sva zdaj hodila po škripajočem snegu. Ko sem mu rekla, da pogrešam morje, je samo rekel: »Ti si moje morje,« in se nasmehnil tako, da sem morala pogledati stran, ker mi je bilo nerodno, a hkrati sem se počutila najbolj toplo, kar sem se kdaj.
Najina druženja so zdaj izgledala drugače – vroča čokolada, dolgi sprehodi po praznih ulicah, sedenje na klopcah, medtem ko nama je iz ust šel hladen zrak. Enkrat sva šla celo drsat. Jaz sem skoraj padla desetkrat, on pa niti enkrat, ampak me je vseeno držal, kot da sem iz stekla. Smejala sva se tako glasno, da so se ljudje obračali.
Med prazniki sva si izmenjala darila. On mi je prinesel srebrno verižico z majhnim obeskom v obliki školjke. Rekel je, da naj me spominja na tisti prvi dan na plaži. Nisem vedela, kaj naj rečem, ker sem imela občutek, da bom jokala, zato sem ga samo objela in dolgo nisem spustila. Jaz sem mu dala kapo, ki sem jo izbrala posebej zanj, ker sem vedela, da mu bo pristajala. In res mu je.
Ko je minil januar, sva začela spet sanjati o poletju. Rekla sem mu, da si želim spet tiste večere, ko je pesek še topel in ko glasba odmeva iz zvočnikov nekje v daljavi. On je rekel, da bo to poletje še lepše, ker bova imela svoje zgodbe iz zime, ki jih bova nesla s sabo.
Včasih, ko sva sedela nekje v tišini, sem ga opazovala in se spraševala, če on čuti isto kot jaz – to, da ne gre več samo za zaljubljenost, ampak da je nekaj več. Nekaj, kar ti ostane pod kožo. In čeprav sem stara samo 14, mi je vseeno, če kdo misli, da pretiravam. Ker jaz vem, da to, kar imam z njim, ni kar tako.
Ko zdaj pomislim na tisti prvi trenutek na plaži, se mi zdi, kot da se je takrat začelo nekaj, kar še zdaleč ni končano. In čeprav bo še veliko let, veliko sprememb in mogoče celo kakšnih težkih trenutkov, si želim samo eno – da bo on vedno tisti, ki ga zagledam, ko dvignem pogled.
Vprašaj ChatGPT
Najina druženja so zdaj izgledala drugače – vroča čokolada, dolgi sprehodi po praznih ulicah, sedenje na klopcah, medtem ko nama je iz ust šel hladen zrak. Enkrat sva šla celo drsat. Jaz sem skoraj padla desetkrat, on pa niti enkrat, ampak me je vseeno držal, kot da sem iz stekla. Smejala sva se tako glasno, da so se ljudje obračali.
Med prazniki sva si izmenjala darila. On mi je prinesel srebrno verižico z majhnim obeskom v obliki školjke. Rekel je, da naj me spominja na tisti prvi dan na plaži. Nisem vedela, kaj naj rečem, ker sem imela občutek, da bom jokala, zato sem ga samo objela in dolgo nisem spustila. Jaz sem mu dala kapo, ki sem jo izbrala posebej zanj, ker sem vedela, da mu bo pristajala. In res mu je.
Ko je minil januar, sva začela spet sanjati o poletju. Rekla sem mu, da si želim spet tiste večere, ko je pesek še topel in ko glasba odmeva iz zvočnikov nekje v daljavi. On je rekel, da bo to poletje še lepše, ker bova imela svoje zgodbe iz zime, ki jih bova nesla s sabo.
Včasih, ko sva sedela nekje v tišini, sem ga opazovala in se spraševala, če on čuti isto kot jaz – to, da ne gre več samo za zaljubljenost, ampak da je nekaj več. Nekaj, kar ti ostane pod kožo. In čeprav sem stara samo 14, mi je vseeno, če kdo misli, da pretiravam. Ker jaz vem, da to, kar imam z njim, ni kar tako.
Ko zdaj pomislim na tisti prvi trenutek na plaži, se mi zdi, kot da se je takrat začelo nekaj, kar še zdaleč ni končano. In čeprav bo še veliko let, veliko sprememb in mogoče celo kakšnih težkih trenutkov, si želim samo eno – da bo on vedno tisti, ki ga zagledam, ko dvignem pogled.
Vprašaj ChatGPT
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vprašaj chatgpt??
1
Omg a je mozno da to pise chat gpt??!!? Pa je ona sam kopirala in je prevec kopirala??
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim






Pisalnica