Pisalnica
Minaela je med prsti vrtela pramen snežno las in poslušala očetovo pripoved o tem, kako je bilo prej. Preden so varuhi razpustili Svet in zrušili Laboratorij. To zgodbo je slišala že neštetokrat, ampak jih kot Glacierka ni poznala veliko. Do njihovih ledenih gora ni prišlo veliko novic, zato so to, da se je Svet razpuščen, izvedeli nekaj dni po tem, ko se je zgodilo. Od takrat je zdaj minilo že kakšnih šestnajst let, ampak zgodbe so še vedno krožile med ljudmi. Varuhi so bili še živi, dva izmed njih poročena in zaljubljena, toda Svet ni več obstajal. Zdaj je vsak sam odločal o svoji usodi in to je bilo Minaeli všeč. Ko se je vladavina Laboratorija konačala, je bila le dojenček, zato se ni spomnila, kakšen je bil svet takrat, ampak imela je zgodbe, ki so ji pripovedovale. Včasih je zaspala z rokami na ušesih, saj ji je v njih tako brnelo zaradi vseh različic ene in iste zgodbe, ki jo je ves čas poslušala. Nekateri so govorili, da jih je rešila Juella, njihova varuhinja, ampak Minaela je vedela, da to ni res. Juella je bila raztresena in rada je govorila, v akciji se ni dobro znašla. To je vedela, da je bila njena sestra. Zato jo je včasih sovražila. Ona je bila deležna vse pozornosti, bila je glavna točka na družinskih obedih. 'Juella, kako je šlo na misji?' ali pa: 'Juella, povej še enkrat, kako ste varuhi osvobodili Magio.' Sita je bila že tega, Juella pa prav tako. Včasih je ponoči prišla v Minaelino sobo in skupaj sta se dolgo v noč pogovarjali o normalnih stvareh. O fantih. Šoli. Močeh. Smrtnikih. Ne pa o reševanju sveta, pri katerem sploh ni sodelovala.
Take večere je Minaela oboževala. Ne pa takih, kot je bil današnji, ko je Juella prvič po dveh letih prišla domov. Zares domov. Rekla je, da bo tukaj kakšno leto, mogoče več, ampak Minaeli bi, iskreno, zelo ustrezalo tudi, če bi odšla, še preden je sploh prišla. Če se ne bi vračala in odhajala, kadar se ji zahoče. Saj je bila prijazna, ampak bila je take vrste oseba, ki ima nasmejan obraz za ves svet, zanjo ji ga pa ne ostane kaj veliko. Tisto malo smeha, kot ji ga pa nameni, je med njunimi večeri, ki jih je pa vendo manj.
Minaela, ki je že celo večerjo le prevračala mrzel krompir po krožniku, se je navedla, da je oče končal pripoved, iz misli pa jo je zdramila šele popolna tišina, ki je po tem nastala. Ni se ji ljubilo načeti pogovora, niti sodelovati v njem, in iz Juellinega utrujenega obraza je razbrala enako. Pogovori v njihovi družini so bili težki in bilo jih je malo, predvsem zato, ker so vedno govorili o resnih temah, in ker ni bilo ničesar drugega, o čemer bi se lahko pogovarjali. Do Glacierov je prišlo malo novic in še manj česa zabavnega, zato Minaela ni vedela, kdaj se je nazadnje sproščeno smejala. Že po naravi se Glacieri niso veliko smejali, ampak Juella, ki je večino svojega časa preživela med vročekrvnimi Inferni in umirjenimi Cycloni, se je smejala več, kot bi se po prepričanju njenih staršev Glacier moral.
"Minaela?" Zdramila se je iz misli in pogledala iznad krožnika. Vsi - mami, oči in Juella - so jo gledali, torej jo je nekdo očitno nekaj vprašal.
"Ja?"
"Vprašala sem, ali si se že naučila priklicati led."
Priklic ledu je spretnost, ki ji dolgo časa ni šla dobro od rok. Vse ostalo je obvladala, ampak priklicati led... Večinoma ji ni šlo zato, ker ni videla smisla v tem. Zakaj bi kdo želel priklicati še več ledu, če so pa že tako sredi ledene pustinje? Ker ji to ni šlo v glavo, ni mogla narediti niti snežinke. Ampak potem je dojela, da logika ni važna, samo pač narediti mora to. In ravno danes je v šoli uspela priklicati dve kocki ledu v pijačo pred sabo. Sicer še vedno ni razumela, zakaj, ampak to je preprosto odmislila.
V odgovor na mamino vprašanje je v svojo že tako ledeno mrzlo vodo pričarala dve ledeni kocki. Videla je navdušenje v maminem glasu, ko jo je pohvalila, ampak pohvala nekako ni imela smisla, če je oče samo strmel v krožnik, Juella pa se mrščila v ledeni kocki, ki sta plavali na gladini vode. Seveda, popolna Juella zna to že dolgo, pa je mama ni nikoli pohvalila.
To seveda ni držalo, cela Zasnežena dolina je hvalila Juello za rešitev Magie že vse odkar je pred šestnajstimi leti prišla sem in povedala, da so osvobojeni. Mama je vsakič, ko je prišla sem, skuhala njeno najljubšo jed in cel pogovor se je ves večer vrtel okoli nje. Ko pa enkrat pohvalijo njo, je to napaka ali kaj?
"Spat grem. Utrujena sem," je rekla Minaela in odložila pribor, čeprav se je komaj dotaknila hrane. Še vedno je bila lačna, ampak ne bi mogla zdržati niti minute več za mizo, kjer se Juella mršči, če nekdo enkrat za spremembo hvali njo. Juella je bila čudna. Včasih je bila zelo prijazna do nje, končno se je obnašala kot sestra. Včasih pa je bila taka kot danes. Vsa polna sama sebe. Minaela tega ni razumela, ampak vseeno je vstala od mize in se odpravila v svojo sobo, kjer je še nekaj ur gledala v strop, dokler naposled ni zaspala.
--
Hej! Tukaj sem z novo zgodbo, nadaljevnjem Mrtvih ljubezenskih pisem. V tej knjigi pripoveduje Glacierka Minaela, izhajala pa bo enkrat na teden ali na dva tedna. Odvisno, koliko časa bom potrebovala, glede an to, da pišem še dve zgodbi :kissing_heart:.
V komentar napišite, kaj mislite, da se bo dogajalo v tej zgodbi.
Link od prve knjige: https://www.pil.si/ljubezenska-zgodba/objava/mrtva-ljubezenska-pisma-celotna-zgodba
Take večere je Minaela oboževala. Ne pa takih, kot je bil današnji, ko je Juella prvič po dveh letih prišla domov. Zares domov. Rekla je, da bo tukaj kakšno leto, mogoče več, ampak Minaeli bi, iskreno, zelo ustrezalo tudi, če bi odšla, še preden je sploh prišla. Če se ne bi vračala in odhajala, kadar se ji zahoče. Saj je bila prijazna, ampak bila je take vrste oseba, ki ima nasmejan obraz za ves svet, zanjo ji ga pa ne ostane kaj veliko. Tisto malo smeha, kot ji ga pa nameni, je med njunimi večeri, ki jih je pa vendo manj.
Minaela, ki je že celo večerjo le prevračala mrzel krompir po krožniku, se je navedla, da je oče končal pripoved, iz misli pa jo je zdramila šele popolna tišina, ki je po tem nastala. Ni se ji ljubilo načeti pogovora, niti sodelovati v njem, in iz Juellinega utrujenega obraza je razbrala enako. Pogovori v njihovi družini so bili težki in bilo jih je malo, predvsem zato, ker so vedno govorili o resnih temah, in ker ni bilo ničesar drugega, o čemer bi se lahko pogovarjali. Do Glacierov je prišlo malo novic in še manj česa zabavnega, zato Minaela ni vedela, kdaj se je nazadnje sproščeno smejala. Že po naravi se Glacieri niso veliko smejali, ampak Juella, ki je večino svojega časa preživela med vročekrvnimi Inferni in umirjenimi Cycloni, se je smejala več, kot bi se po prepričanju njenih staršev Glacier moral.
"Minaela?" Zdramila se je iz misli in pogledala iznad krožnika. Vsi - mami, oči in Juella - so jo gledali, torej jo je nekdo očitno nekaj vprašal.
"Ja?"
"Vprašala sem, ali si se že naučila priklicati led."
Priklic ledu je spretnost, ki ji dolgo časa ni šla dobro od rok. Vse ostalo je obvladala, ampak priklicati led... Večinoma ji ni šlo zato, ker ni videla smisla v tem. Zakaj bi kdo želel priklicati še več ledu, če so pa že tako sredi ledene pustinje? Ker ji to ni šlo v glavo, ni mogla narediti niti snežinke. Ampak potem je dojela, da logika ni važna, samo pač narediti mora to. In ravno danes je v šoli uspela priklicati dve kocki ledu v pijačo pred sabo. Sicer še vedno ni razumela, zakaj, ampak to je preprosto odmislila.
V odgovor na mamino vprašanje je v svojo že tako ledeno mrzlo vodo pričarala dve ledeni kocki. Videla je navdušenje v maminem glasu, ko jo je pohvalila, ampak pohvala nekako ni imela smisla, če je oče samo strmel v krožnik, Juella pa se mrščila v ledeni kocki, ki sta plavali na gladini vode. Seveda, popolna Juella zna to že dolgo, pa je mama ni nikoli pohvalila.
To seveda ni držalo, cela Zasnežena dolina je hvalila Juello za rešitev Magie že vse odkar je pred šestnajstimi leti prišla sem in povedala, da so osvobojeni. Mama je vsakič, ko je prišla sem, skuhala njeno najljubšo jed in cel pogovor se je ves večer vrtel okoli nje. Ko pa enkrat pohvalijo njo, je to napaka ali kaj?
"Spat grem. Utrujena sem," je rekla Minaela in odložila pribor, čeprav se je komaj dotaknila hrane. Še vedno je bila lačna, ampak ne bi mogla zdržati niti minute več za mizo, kjer se Juella mršči, če nekdo enkrat za spremembo hvali njo. Juella je bila čudna. Včasih je bila zelo prijazna do nje, končno se je obnašala kot sestra. Včasih pa je bila taka kot danes. Vsa polna sama sebe. Minaela tega ni razumela, ampak vseeno je vstala od mize in se odpravila v svojo sobo, kjer je še nekaj ur gledala v strop, dokler naposled ni zaspala.
--
Hej! Tukaj sem z novo zgodbo, nadaljevnjem Mrtvih ljubezenskih pisem. V tej knjigi pripoveduje Glacierka Minaela, izhajala pa bo enkrat na teden ali na dva tedna. Odvisno, koliko časa bom potrebovala, glede an to, da pišem še dve zgodbi :kissing_heart:.
V komentar napišite, kaj mislite, da se bo dogajalo v tej zgodbi.
Link od prve knjige: https://www.pil.si/ljubezenska-zgodba/objava/mrtva-ljubezenska-pisma-celotna-zgodba
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Draga ManonWhitethorn!:nerd:
Ta zgodba…ostajam brez besed. :no_mouth:
Jaz ne vem od kod ti dobiš navdih za take vsebine, ampak res. Ne vem od kod ti take. :thinking::thinking::nerd:
Ta zgodba je…že prvi del je bil FENOMENALEN in kolikor je to mogoče je ta ŠE BOLJŠI!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Obožujem tvoj stil pisanja! :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Ne vem kaj naj ti rečem!:no_mouth::no_mouth:
Veš, ko ti eni pisatelji sedejo, eni pa ne. Ti mi tako sedeš, da je smešno!:ok_hand::clap::clap::clap:
Blage veze nimam...(kaj se bo dogajalo v zgodbi)Naj bo presenečenje!:stuck_out_tongue:
Komaj, komaj čakam novi del te :ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand: zgodbe!
Največja oboževalka ever,:heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation:
JustLilly:yum:
P.S. Bravo!:clap::clap::clap::clap::clap:
Ta zgodba…ostajam brez besed. :no_mouth:
Jaz ne vem od kod ti dobiš navdih za take vsebine, ampak res. Ne vem od kod ti take. :thinking::thinking::nerd:
Ta zgodba je…že prvi del je bil FENOMENALEN in kolikor je to mogoče je ta ŠE BOLJŠI!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Obožujem tvoj stil pisanja! :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Ne vem kaj naj ti rečem!:no_mouth::no_mouth:
Veš, ko ti eni pisatelji sedejo, eni pa ne. Ti mi tako sedeš, da je smešno!:ok_hand::clap::clap::clap:
Blage veze nimam...(kaj se bo dogajalo v zgodbi)Naj bo presenečenje!:stuck_out_tongue:
Komaj, komaj čakam novi del te :ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand: zgodbe!
Največja oboževalka ever,:heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation::heart_exclamation:
JustLilly:yum:
P.S. Bravo!:clap::clap::clap::clap::clap:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
O waw! Zdaj si pa res kot prava pisateljica! Da je več delov ene knjige! Bravooooooooo!!:sparkles::sparkles::dizzy::dizzy::gift_heart::gift_heart::ring::ring::gift_heart::green_heart::heart::revolving_hearts::hibiscus::heart_exclamation::heart_exclamation::kiss::kissing_heart::sparkling_heart::two_hearts::sparkles::two_hearts::gift_heart::green_heart::purple_heart::revolving_hearts::kiss::heart_exclamation::blue_heart::sparkling_heart::two_hearts::green_heart::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Bravo! Fantastična zgodba! Res si nanananananananananajjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjboljša pisateljica na celem širnem svetu!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!:heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart:
0
Moj odgovor:
Bedgirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Samozadovoljevanje (sori spetr)
pac vem da je veliko takih objav sam pris naj vas cim več odgovori js se ne znam samozadoljevatt rada se bi znala plis help pac v katero lukno takoj pr picki al tam pr riti i don't no pac sm ze vlkrat probala pa vedno ne vem pa s čim pac veliko vas pravi s tusom sam js nimam curka probala sm z pojstom se mi kr prepogne in ne gre svincnika ne morm kr je cudne oblike ein prse. ne znam plis heelppo
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(48)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(67)
Nič posebnega , že vse vem.
(27)
