*i*Nazadnje...*i*
*i*"Pridi Lily." Me je za roko potegnila Amy.*i* *i*"Že grem." Sem rekla zasanjano.*i*
*i*Ponoči sem slabo spala. Celo noč sem razmišljala o ljubkemu fantu, ki sem ga videla.*i*
*i*Nikoli še nisem tako dolgo razmišljala o isti stvari...*i*
~~~~~~~~~~
*b*21. september*b*
Zjutraj sem si v kopalnici umivala zobe in razmišljala. Trenutno se na celi šoli družim le z Amy in še z dvema sošolkama. Nihče sploh ne ve, da obstajam.
Kaj, če se Amy prešola. Potem bom sama za vse večne čase... "Aaaaaaaa!" Sem kar na lepem slišala krik iz najine sobe.
Odklenila sem vrata kopalnice in stekla po hodniku v sobo. "Kaj je narobe, Amy?" Čepela je poleg moje postelje in se tresla od strahu. "P-pa-pajek..." Je s tresočo roko pokazala proti stropu. Zavzdihnila sem. Stopila sem na posteljo, v roko vzela papirnato brisačo in pajka ujela nanjo. Odprla sem okno in čakala, da "sestopi" z moje dlani.
Amy je olajšano vdihnila in izdihnila, ko sem za njim zaprla okno. "Uf, hvala. Jaz... sovražim pajke. Tako... grozni so..." Je rekla in se stresla, ko je vstala izza postelje.
Le nasmehnila sem se ji.
Tudi Stella ima strah pred pajki. A ne takega, kot Amy.
Ura je bila že pol osmih - morali sva se odpraviti v šolo.
Na poti sva se pogovarjali o Nicolle, trapasti sošolki, ki je imela pozornost vseh fantov na šoli takoj, ko si je to zaželela.
"Če ona in njeni umetni nohtki naredijo letnik, sem papež." Je rekla Amy. Pritrdila sem ji.
Klepetali sva vse do šole.
Pred stavbo pa sem ga zagledala.
Bil je on. Tisti, ki si je takrat tako ljubko popravil lase za ušesa.
Bil je visok, čeden, rjavolasi fant. Na daleč je bil videti prijazen in dobrodušen.
"Lily" Sem slišala nekje od zadaj. "Lily, a si vredu?" "Mhm..." Sem zašepetala in še naprej trapasto buljila vanj.
"LILY!" Me je Amy stresla za ramena. "Človek, a si ti v transu?" Se je zasmejala in pomignila proti njemu. Kar naenkrat sem postala češnjevo rdeče barve.
"Saj je vredu, ni treba izgledati kot rak." Se je zasmejala. Krohotali sva se vse do šole.
Prvo uro smo imeli v 2. Nadstropju. Hodili sva 5 minut, zaradi ogromno stopnic.
Vseeno ni tako hudo, kot bo jutri - 5. nadstropje. To pomeni... Še več stopnic.
Hodili sva, Amy sem ravno razlagala nekaj o urniku in potem... Bum. Zvezki so mi zleteli po tleh, ko sem se v nekoga zaletela.
"Oh, oprosti, nisem hotela..." Pogledala sem gor. Zaletela sem se vanj.
Ojoj. Zardela sem. "Ni problema, meni oprosti." Je rekel z globokim svilnatim glasom. Zdaj sem bila že živo rožnate barve in panično začela pobirati zvezke.
Tudi on je pobral moja rumena zvezka in mi ju podal.
Zaskrbljeno me je pogledal, ko sem se osramočeno pobrala od tam.
"Kaj je bilo pa to?" Je rekla Amy. "Zaletela sta se kot v kakšnem ljubezenskem filmu!" "Amy!" Sem pobuljila. "Nehaj, samo naključje je bilo."
O tem dogodku se nisva več pogovarjali, ampak sama sem še cel dan razmišljala o tem.
Le kako mu je ime? Kateri letnik sploh je?
Amy je klicala prijateljica iz osnovne šole, tako, da se je šla pogovarjat na hodnik.
Jaz pa sem... razmišljala.
O mojem ljubezenskem življenju.
On je v bistvu šele moja druga simpatija.
Mogoče se boste čudili, ampak prva je bil nek fant v vrtcu, čeprav do njega ne čutim nič. Sploh ne vem, kje je. Nič o njem ne vem. Takrat se mi je zdel lep, pogumen in močan, a zdaj ni nič od tega. Tako si mislim.
Vedno sem govorila, da sem premlada za fanta, ampak, kaj pa vem.
Mogoče nič več.
Dobro bi bilo malo spoznati tega ljubkega srednješolca...
Mogoče.
Ali pa raje ne, da se ne osramotim še bolj, če je to sploh mogoče.
~~~~~~~~~~
Živjo!
Ta-ra-raaa. ;)
Kako se vam zdi?
A se vse odvija... prehitro? Glede tega me res zanima vaše mnenje, saj sem pri ljubezenskih dogodkih v rl precej... neizobražena.
A je moje opisovanje takih dogodkov sprejemljivo, ali je velik obup?
Zdaj bo na kupu precej takšnih in podobnih dogodkov, moram nadoknadit za nazaj, haha.
Vesela bi bila kakšnega mnenja in kritike, seveda pa sprejemam tudi pohvale, če najdete kakšno.
Lepo se imejte in do konca izkoristite počitnice.
Sophie Donna