najprej: če ti je ta zgodba všeč nujno stisni :heart: in komentiraj. Hvala!
*zelena*četrtek, 22.6.*zelena*
Danes je bil malo boljši dan kot včeraj. V šoli me no noben zafrkaval. Sem pa ugotovila(šele danes), da moja najljubša učiteljica odhaja iz te šole. Bila sem potrta in prizadeta in žalostna in jezna in...
Noben mi ni povedal, da odhaja! V bistvu sploh noben ni vedel, da odhaja(razen ravnatelj). Nisem ji kupila darila za poslovilo! Zakaj mora biti življenje tako kruto?! Slovenščino smo imeli zadnjo uro(gospodična Dayeners uči slovenščino, to je tista učiteljica, ki odhaja), zato sem se odločila, da zaigram bolezen. Imeli smo biologijo, z učiteljem Stevom in ko sem se pretvarjala, da mi je slabo je poklical starše. Spet je prošel očka pome(resno očka, mar moraš čisto vsem razkazevati svojega Mercedesa?!Saj živimo le nekaj minut stran od šole!!!!!!!!). Ko sem prišla domov sem se ulegla na posteljo in se pretvarjala, da spim. Oče je hitro odšel v službo in takrat sem imela priložnost! Šla sem v najbližjo trgovino in izbirala, kaj bi kupila učiteljici. Končno sem izbrala in se ofpravila domov. Doma sem vse to lepo zavila in odhitela v šolo. Na pol poti do šole, sem ugotovila, da sem pozabila šolsko torbo. Joj kako sem neumna! In sem šla nazaj do naše hiše, vzela torbo, zaklenila hošo in odšla v šolo. Ko sem prošla je bila že 5. ura, torej predzadnja ura. Vsi so me čudno gledali, saj so mislili,da sem zbolela. Rekla sem jim, da se počutim bolje in mi je bilo verjetno slabo od mleka, s katerim sem si naredila kosmiče za zajtrk(imam laktozno toleranco).Zadnjo uro sem že na začetku ure šla so učiteljice in ji dala darilo. Bila je presrečna. Noben drug ji ni prinesel darila, le jaz. Na koncu ure smo se vsi pislavljali od nje in začela sem jokati. Sem zelo čustvena oseba in to me moti! Za najmanjše stvari se jokam. Učiteljica me je potrepljala po glavi, ko je nenadoma zazvonil šolski zvonec. Stekla sem iz učilnice, saj nisem želela, da bi drugi videli, da jokam. Odšla sem na WC in umila obraz. Nato sem vsa žalostna odšla domov. Se že veselim jutrišnjega dneva, sja bo jutri konec šole!Jutri, dragi dnevnik, bom zapisala moje ocene...
vam je bila zgodba všeč? Če ja, prosim stosnite :heart: in komentirajte.
*zelena*četrtek, 22.6.*zelena*
Danes je bil malo boljši dan kot včeraj. V šoli me no noben zafrkaval. Sem pa ugotovila(šele danes), da moja najljubša učiteljica odhaja iz te šole. Bila sem potrta in prizadeta in žalostna in jezna in...
Noben mi ni povedal, da odhaja! V bistvu sploh noben ni vedel, da odhaja(razen ravnatelj). Nisem ji kupila darila za poslovilo! Zakaj mora biti življenje tako kruto?! Slovenščino smo imeli zadnjo uro(gospodična Dayeners uči slovenščino, to je tista učiteljica, ki odhaja), zato sem se odločila, da zaigram bolezen. Imeli smo biologijo, z učiteljem Stevom in ko sem se pretvarjala, da mi je slabo je poklical starše. Spet je prošel očka pome(resno očka, mar moraš čisto vsem razkazevati svojega Mercedesa?!Saj živimo le nekaj minut stran od šole!!!!!!!!). Ko sem prišla domov sem se ulegla na posteljo in se pretvarjala, da spim. Oče je hitro odšel v službo in takrat sem imela priložnost! Šla sem v najbližjo trgovino in izbirala, kaj bi kupila učiteljici. Končno sem izbrala in se ofpravila domov. Doma sem vse to lepo zavila in odhitela v šolo. Na pol poti do šole, sem ugotovila, da sem pozabila šolsko torbo. Joj kako sem neumna! In sem šla nazaj do naše hiše, vzela torbo, zaklenila hošo in odšla v šolo. Ko sem prošla je bila že 5. ura, torej predzadnja ura. Vsi so me čudno gledali, saj so mislili,da sem zbolela. Rekla sem jim, da se počutim bolje in mi je bilo verjetno slabo od mleka, s katerim sem si naredila kosmiče za zajtrk(imam laktozno toleranco).Zadnjo uro sem že na začetku ure šla so učiteljice in ji dala darilo. Bila je presrečna. Noben drug ji ni prinesel darila, le jaz. Na koncu ure smo se vsi pislavljali od nje in začela sem jokati. Sem zelo čustvena oseba in to me moti! Za najmanjše stvari se jokam. Učiteljica me je potrepljala po glavi, ko je nenadoma zazvonil šolski zvonec. Stekla sem iz učilnice, saj nisem želela, da bi drugi videli, da jokam. Odšla sem na WC in umila obraz. Nato sem vsa žalostna odšla domov. Se že veselim jutrišnjega dneva, sja bo jutri konec šole!Jutri, dragi dnevnik, bom zapisala moje ocene...
vam je bila zgodba všeč? Če ja, prosim stosnite :heart: in komentirajte.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
se opravičujem za pravopisne napake:pensive:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super blog. Me pa zanima ali si ti to sama izmisliš ali pišeš iz svojega rl (real life )??
Kar nadaljuj imaš moj:heart:
Lep zadnji in predzadnji šolski dan.
Zvezdica11
Kar nadaljuj imaš moj:heart:
Lep zadnji in predzadnji šolski dan.
Zvezdica11
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super blog
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
full je dobr in se ze veselim jutrisne objava aja pa glede pravopisnih napak je vse ok ker se cist dobr razume zgodbo. Imas tut moj :heart:.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zelo zanimivo!
0
Moj odgovor:
gutguy
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
gutgirl
zivjo zanima me kaj naj naredim. stara sm 13. een fant mi ke zelo usec in ker smo pri sportu za zdravje samo dve punci in velik fantov je to se tako bolje. no on je vedno hotel z mano plesat in jaz enako. potem me je na hodnikih skos pozdravljal. meni ja to zelo usec ker sm vanga. ampak problem. ta fant je bff z mojo sosolko. njej je povedu da me hoce uprasat za punco ane ce bi bl z njem. jst sm bla ful vesela k mi ke to povedalaa. ampak pol je reku njej da me ne bo uprasu in zdej me ignorira in nc noce me pozdravt tko da nvm kako in kaj naj naredim.