Pozdrav.
Tu je nov del.
Upam, da vam bo všeč.

In počakal. Še vedno je vohljala okoli Laboratorija. In z njo je bil še nekdo. Njen oče. Še kakšnih 10 minut sta le vohljala okoli mojega laboratorija, in nato odšla. Ko sem bil siguren da, ju ni več, sem splezal ven iz luknje. Vzel sem trak iz kamere, in začel razvijati film. Ja ta, kamera je zelo stara, vendar še vedno dobra. Tri ure mi je vzelo, da sem dokonca razvil cel film, vendar, ko je bilo konec, sem film dal v kaseto. In kaseto dal v star predvajalnik za kasete, in nato spustil še platno. To platno, je bila rjuha, ki sem jo vzel iz svoje omare, ko sem bil še majhen in se učil razvijati filme. Začel sem predvajati posnetek. In zaustavil na mestu kjer se vidi postavo v avtu. Moški je bil, in izgledal mi je znan, vendar ne vem od kod. Ura je odbila 6 zjutro. Odpravil sem se v sirotišnico. Ravno, ko sem hotel izstopiti skozi vrata mojega laboratorija, se mi je v glavi prikazala slika. Ta moški, ki je ubil moje starše je bil v moji glavi, vendar se je igral z menoj in jaz sem bil še dojenček. Pobruhal sem ga.
Pomislil sem:"To je najbolj ogaben in smešen spomin, kar sem se ga kdaj spomnil."
Ampak še vedno ne vem kdo je ta moški.
Sovražim ko se nečesa ne morem spomniti.
Izstopil sem skozi vrata. In kar na enkrat sem videl le črnino. In čutil močno bolečino. Prav tako sem se premikal. Začutil sem, da sem zvezan. V žepu od hlač, sem imel majhen oster kamen. Stegnil sem se in in ga vzel iz žepa. Začel sem rezati vrv. Ko, sem si odvezal roke, sem si snel prevezo z oči. Videl, sem da sem v kombiju. Razrezal, sem si še vrv z nog. Ter vstal. V kombiju je bila majhna luknja. Pokukal sem skozi njo in videl, da kombi vozita dva moška. Moški iz mojih spominov in Seven. Samanthe nisem videl. Kako je lahko izdala, kje je moj laboratorij. Kako, se je lahko pretvarjala da sva prijatelja. Malo, sem brskal po kombiju in naše pliška. Le vrgla sta ga kot smet. Pobral sem ga in ga objemal. Po urah vožnje, smo se ustavili. Izstopila, sta iz avta. In odprla zadnja vrata iz kombija. Razjezila sta se, ker sem se odvezal. In me močno udarila.
Ko sem se zbudil, sem bil zvezan, vendar z verigami. Roke sem imel zvezane z lisicami, ki so bile priklenjene na verigo, veriga pa na steno. Noge prav tako. Pliško je bil potleh. Bil sem v veliki mračni sobi.
In čakal. Kdaj bo kdo prišel pome. Ure, so minile, nakar je prišel Steven in mi dal jesti. Zelo, sem bil lačen, zato sem privolil, da bom jedel. Začel me je hraniti, kot kakšnega dojenčka. Ko, se končal jesti, je spet odšel. Zaprl, je vrata. In zaslišal sem moški glas, ki je rekel:"Kaj si naredil?"
Steven je odgovoril:"Nahranil sem ga."
Nato pa.....

LP,
Bego