Črnina. Ne razmišljam več. Čeprav... zdaj se mi začenja vračati občutek... Zdaj sem se končno zbudila!Vrača se mi tudi spomin! Stara sem 13 in hodim v 8. razrad! Hodim na ples... Pogladam na uro in potem na urnik. Ojej! Plesne vaje se bodo začele čez 5 minut!Hitro kot blisk se oblekla, našminkala in obula. Zdirjala sem skozi vrata in stekla proti plesni šoli. Zagledala sem kamen na poti in poskusila sem se ustavit, a zaman! Noge so še kar tekle! Čeprav sem to pričakovala, sem bila presenečena, ko sem se spotaknila in padla na glavo (tudi v nezavest). Od takrat se spomnim le, kako strašno je bilo poslušati prebližujoče se korake, telefonski klic in rešilce. Zdaj ležim v postelji v bolnišnici in razmišljam, kaj bo rekla učiteljica plesa. Skoraj bi se polulala v hlače in padla dol s postelje od strahu ko je prišel v sobo in mi povedal, da bodo na meni naredili teste da ugotovijo, kaj je problem. Na meni bodo proizvajali teste?! Živa groza, umrla bom! Ko je zdravnik odšel, sem nemudoma vstala, da bi preiskala bolnišnico in našla izhod, a takoj, ko sem vstala, sem se premislila, kajti glava me je začela neskončno boleti! Za trenutek sem dobesedno pomislila, da bi se vdala in jim pustila, da mi dajo teste! V bistvu me zdaj ne boli več glava. Tedaj me je prešinila zamisel. Skozi okno sem videla drevo, pomislila sem na toaletni papir v kopalnici in kabel televizije...
___________________________________________________________________________________________________

Ojla, več naslednič!
Lp, vaša 1.fenicaPila