Pisalnica
Vesel božič!
upam da vas je pod smrečico pričakalo kaj lepega. Tole je pa majhno darilo od mene. Tole je prvi del moje nove zgodbe. Upam, da vam bo zgodba všeč. Spoiler alert! malo bo scary. Torej uživajte!
*b*Petek 13
Ashley*b*
Ahh…zakaj, konec noči - moram se vstati oditi v šolo in tako bom zapravila še en smrdljiv dan. Raje bi ostala doma poležavala, igrala igrice in gledala filme. »Ashley, pridi že na zajtrk!« To je glas moje mame. Počasi se odmajam po stopnicah.
»Če se ne motim danes pišete test« mi reče s povzdignjenim glasom
»mhm« ji odgovorim z polnimi usti.
»a se spet nisi učila« se oglaša ta mali hudič oziroma moja 6 let mlajša sestra Kally.
»utihni mala« ji zabrusim.
»kako se pa obnašaš!« se mama vmeša - kot vedno.
Ko me avtobus odloži pred šolo vidim sošolke kako se objemajo. Kar na bruhanje mi gre,kako so osladne. Ne morem verjeti, da sem se včasih želela družiti z njimi Jaz se s slušalkami in kapuco poveznjeno čez obraz odpravim do razreda.
Seveda, test smo pisali že prvo uro, ničesar nisem vedela, niti trudila se nisem, zakaj bi se le. Geografije res nikoli ne bom rabila.
Ker se po začetku ure moje kokodajsajste sošolke ne morejo utišati, se je učitelj fizike odločil spraševati. Vsaj trinajsta nisem po redovalnici. Upam.
»Ashley Fowler« se zasliši iz učiteljevih ust.
»kkkaj? Ampak saj sem bila vendar tiho!« poiskušam ugovarjati.
»Ashley pridi, ne bom ponavljal, je december in ti si dvanajsta.« reče odločno. Sranje. Ignoriram ga.
Nisem se učila, mislim da je to zapravljanje časa. V vsakem primeru bom dobila ena. Edina stvar, ki me zares veseli je risanje, vendar svojih risb nikomur ne pokažem. Zdele bi se jim čudne.
V tistem trenutku polnem misli, pa zaslišim odrešilni glas: »jaz se javim«
»No Ashley, lahko se zahvališ Mii« seveda. Mia. Piflarka.
»hvala« zamrmram neiskreno.
Domov sem prišla že ob dveh.Ostale sošolke so ostale po šoli in se družile. Tako sva bili edini učenki 9 razreda na avtobusu jaz in Mia. Poslušala sem glasbo, ona pa je seveda brala knjigo, kakšna piflarka. Ko sem stopila iz avtobusa in se odpravila do hiše mi je bilo čudno…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~`~
Prosim komentirajte če vam je bilo všeč!:hugging::hearts:
Lp Loons
upam da vas je pod smrečico pričakalo kaj lepega. Tole je pa majhno darilo od mene. Tole je prvi del moje nove zgodbe. Upam, da vam bo zgodba všeč. Spoiler alert! malo bo scary. Torej uživajte!
*b*Petek 13
Ashley*b*
Ahh…zakaj, konec noči - moram se vstati oditi v šolo in tako bom zapravila še en smrdljiv dan. Raje bi ostala doma poležavala, igrala igrice in gledala filme. »Ashley, pridi že na zajtrk!« To je glas moje mame. Počasi se odmajam po stopnicah.
»Če se ne motim danes pišete test« mi reče s povzdignjenim glasom
»mhm« ji odgovorim z polnimi usti.
»a se spet nisi učila« se oglaša ta mali hudič oziroma moja 6 let mlajša sestra Kally.
»utihni mala« ji zabrusim.
»kako se pa obnašaš!« se mama vmeša - kot vedno.
Ko me avtobus odloži pred šolo vidim sošolke kako se objemajo. Kar na bruhanje mi gre,kako so osladne. Ne morem verjeti, da sem se včasih želela družiti z njimi Jaz se s slušalkami in kapuco poveznjeno čez obraz odpravim do razreda.
Seveda, test smo pisali že prvo uro, ničesar nisem vedela, niti trudila se nisem, zakaj bi se le. Geografije res nikoli ne bom rabila.
Ker se po začetku ure moje kokodajsajste sošolke ne morejo utišati, se je učitelj fizike odločil spraševati. Vsaj trinajsta nisem po redovalnici. Upam.
»Ashley Fowler« se zasliši iz učiteljevih ust.
»kkkaj? Ampak saj sem bila vendar tiho!« poiskušam ugovarjati.
»Ashley pridi, ne bom ponavljal, je december in ti si dvanajsta.« reče odločno. Sranje. Ignoriram ga.
Nisem se učila, mislim da je to zapravljanje časa. V vsakem primeru bom dobila ena. Edina stvar, ki me zares veseli je risanje, vendar svojih risb nikomur ne pokažem. Zdele bi se jim čudne.
V tistem trenutku polnem misli, pa zaslišim odrešilni glas: »jaz se javim«
»No Ashley, lahko se zahvališ Mii« seveda. Mia. Piflarka.
»hvala« zamrmram neiskreno.
Domov sem prišla že ob dveh.Ostale sošolke so ostale po šoli in se družile. Tako sva bili edini učenki 9 razreda na avtobusu jaz in Mia. Poslušala sem glasbo, ona pa je seveda brala knjigo, kakšna piflarka. Ko sem stopila iz avtobusa in se odpravila do hiše mi je bilo čudno…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~`~
Prosim komentirajte če vam je bilo všeč!:hugging::hearts:
Lp Loons
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oldicna zgodba:hugging::thumbsup::thumbsup:
Komaj cakam na nadaljevanje
Komaj cakam na nadaljevanje
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kul, js tut komi cakam nadaljevanje
0
hot<3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobra zgodba, komaj čakam naraljevanje! pls obvešči me<3333333333
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
joj full je dobra cakam na nadeljevanje!!!🩷:hugging:
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)
