Nobeden od njiju je ni opazil, če pa že pa se za to ni zmenil. Ves čas je tiho stala za vrati in poslušala. Poslušala je hihitanje in pogovore o vsem mogočem in zelo vesela je bila, ko se je mimo nje prerinil prvi sošolec in potem za njim počasi prihajali še ostali.
Ko je mimo nje šel visok fant se je potuhnila zanj in potiho našla prosto mizo zraven Sylwein. V polnem razredu nepovsem človeških, v večini precej zdivjanih najstnikov, se ni težko potuhniti. Zadovoljno se je počila na stol, ko jo je Sylwein vprašujoče pogledala.
"Kaj?" Izzivalno jo je premerila in se zahihitala.
"Nič" je kar se da brazbrižno vprašala Sylwein in Siara se ni niti trudila vrtati z vprašanji. Ona ima svoje misli, Sylwein pa svoje.
Skozi vrata se je nato privlekla stara gospa, ki je Siaro spominjala na nekakšno brezdomno ženičko v revnem predelu Reynholda - glavnega mesta na posestvu klana. Šepala je in tisti v prvi vrsti so se lahko sami pri sebi vprašali ali ni malo prej rinila po kanalizacijskih prehodih. V roki je nosila zdelano usnjeno torbo iz katere je previdno - kot bi bili krhek porcelan - zložila dve knjigi. Obe knjigi sta bili stari in zelo zdelani.
Gospa jih je pozdravila z raskavim glasom in nato razprla eno od knjig. Nato se je z odkašljala in s toplim glasom nadaljevala.
"Povejte mi, kaj že veste o tem otoku. O tem kraljestvu, o klanih in o mestih in vaseh" vsi so bili tiho. Siara milo rečeno ni imela najmanjšega pojma, ostali okoli nje pa tudi ne. Tisto dekle, ki je prej govorilo z Joonom, je zdaj sedela za mizo poleg njega in se skupaj z njim hihitalo.
Učiteljica se ni predstavila in tudi Siara ni imela nobene želje po tem, da bi ji razlagala o Terrinu in njenem poreklu.
Ura se je vlekla in naenkrat si je želela teči tistih nekaj kilometrov do Zenobiinih poljan - kot so se imenovale, kot pa tukaj preživeti še eno samo mučno minuto. Ko je bilo ure končno konec je izvedela ravno toliko, da je lahko na naslednjem treningu odgovorila na vprašanja lorda Fiela.
In tako so minevali tedni, vsi isti. Zjutraj tek z lordom (drugega še niso počeli, saj naj bi mogli najprej pridobiti kondicijo) in popoldne presedeli v učilnici pri madam Growl (če ji seveda lahko rečemo madam).

Tako. Po doooolgem času je tu nov del. Zelo mi je žal, ampak enostavno ni bilo časa. Upam da mi ne zamerite tega. Ta del je malce krajši in tudi v prejšnem delu sem nekaj popravila. Glede nove zgodbe pa... ne bo je. Žal mi je ampak z začetkom šole sem ugotovila da nimam dovolj časa. Vseeno pa stisnite like in komentirajte zgodbo