Njegove zelene oči so se odlično podale k njegovim čokoladno rjavim lasem. Bil je malo višji od Siare, vitke postave in zagorele polti. Ker je Siara ostala kot vkopana, se je on premaknil proti njej. Ko sta bila le še okoli dva koraka narazen je spregovoril.
'Jaz sem Joon. Ti pa si...'
'Siara.' ni bila zmožna reči ničesar drugega, zato je dovolila da Joon vodi pogovor.
'Si od tukaj?'
'Ne, sem so me pripeljali včeraj. Kaj pa ti?'
'Jaz sem rojen v klanu, moja mama je kraljica Sanaya.' Siara je osupnila.
'Ampak prav nič ji nisi podoben' bila je resnica. Bolj kot na kraljico Sanayo je spominjal na žensko, ki jo je videla na koncu hodnika. Preden se je sploh lahko zavedala sta se z Joonom premikala navzgor po hodniku, proti njenem domu.
'Če želiš lahko greva v skupni prostor in tam počneva kaj, v mojem domu vsi še vedno spijo'
pokimala je in dovolila, da jo je prijel za roko in jo s pospešenim korakom navdušeno odvlekel mimo njenega doma. Po hodnikih, katerih jo je vodil še ni hodila, pravzaprav je videla toliko gradu, kot ga je utegnila videti med sledenjem Dakariju. Ko sta šla mimo še enih rdečih vrat - tokrat s simbolom jastreba ji je razložil, da tukaj spi on. Pokimala je, ampak ni rekla ničesar, ker enostavno ni mogla.
Hodila sta še naprej in prečkala nekaj, vedno znova rdečih vrat. Prispela sta ogromnih do rdečih vrat - največjih do zdaj in Joon ji je iz las izmaknil lasnico, ona pa je ob tem zardela. Ravno jo je utaknil v ključavnico, ko je zaslišala korake. Zagotovo je bilo slišati ostri glas Lorda Genesisa in topli, nežni glas kraljice. Joon je hitro začel vleči lasnico iz ključavnice in dobila je občutek, da ne bi smela biti tu.
'Skrij se, hitro!' ubogala ga je in se skrila v omaro za metle, edini prostor kamor je lahko v tistem šla. Kmalu se ji je pridružil Joon, ki je bil tako blizu nje, da je čutila njegovo sapo na vratu.
'Kje je lasnica?'
'Moral sem jo pustiti v ključavnici' zaslišala sta, da so glasovi postali vse glasnejši in položil ji je prst na usta, češ naj bo tiho. Lahko sta slišala pogovor med odraslima.
'Zakaj si jo pripeljala sem, Sanaya?
'Morala sem, ona je edini up za preživetje klana luči'
'Dala si jo pripeljati iz Terrasna, to je dva tisoč kilometrov od tod.'
'Vem. Kaj hočeš povedati.'
'Nikoli ni živela v klanu, daleč proč od tu. Kako je lahko ona tako pomembna?'
'Tega mi ni potrebno razlagati.'
Joon je v tistem sunil metlo, da je padla na tla. Lord Genesis se je takoj zdrznil in Joon in Siara sta ostala kot vkopana.
Čez nekaj trenutkov ju je zaslepila svetloba iz hodnika. Siara si ni mogla predstavljati kako bi bilo, če bi bila na hodniku okna.
'Ti! Vidva!' lord se ni zganil, le gledal ju je.
'Jolyon Tinder Diar, kaj počneš tukaj?' Joon je zardel, Siara pa je skoraj počila od smeha ob omembi njegovega polnega imena. Sanayin obraz ni deloval jezno, le presenečeno.
'In ti...' zdaj se je pogled spremenil v precej jeznega. Siara je pogledala v tla in molila bogu, da jo udre v zemljo.
'Jaz sem Joon. Ti pa si...'
'Siara.' ni bila zmožna reči ničesar drugega, zato je dovolila da Joon vodi pogovor.
'Si od tukaj?'
'Ne, sem so me pripeljali včeraj. Kaj pa ti?'
'Jaz sem rojen v klanu, moja mama je kraljica Sanaya.' Siara je osupnila.
'Ampak prav nič ji nisi podoben' bila je resnica. Bolj kot na kraljico Sanayo je spominjal na žensko, ki jo je videla na koncu hodnika. Preden se je sploh lahko zavedala sta se z Joonom premikala navzgor po hodniku, proti njenem domu.
'Če želiš lahko greva v skupni prostor in tam počneva kaj, v mojem domu vsi še vedno spijo'
pokimala je in dovolila, da jo je prijel za roko in jo s pospešenim korakom navdušeno odvlekel mimo njenega doma. Po hodnikih, katerih jo je vodil še ni hodila, pravzaprav je videla toliko gradu, kot ga je utegnila videti med sledenjem Dakariju. Ko sta šla mimo še enih rdečih vrat - tokrat s simbolom jastreba ji je razložil, da tukaj spi on. Pokimala je, ampak ni rekla ničesar, ker enostavno ni mogla.
Hodila sta še naprej in prečkala nekaj, vedno znova rdečih vrat. Prispela sta ogromnih do rdečih vrat - največjih do zdaj in Joon ji je iz las izmaknil lasnico, ona pa je ob tem zardela. Ravno jo je utaknil v ključavnico, ko je zaslišala korake. Zagotovo je bilo slišati ostri glas Lorda Genesisa in topli, nežni glas kraljice. Joon je hitro začel vleči lasnico iz ključavnice in dobila je občutek, da ne bi smela biti tu.
'Skrij se, hitro!' ubogala ga je in se skrila v omaro za metle, edini prostor kamor je lahko v tistem šla. Kmalu se ji je pridružil Joon, ki je bil tako blizu nje, da je čutila njegovo sapo na vratu.
'Kje je lasnica?'
'Moral sem jo pustiti v ključavnici' zaslišala sta, da so glasovi postali vse glasnejši in položil ji je prst na usta, češ naj bo tiho. Lahko sta slišala pogovor med odraslima.
'Zakaj si jo pripeljala sem, Sanaya?
'Morala sem, ona je edini up za preživetje klana luči'
'Dala si jo pripeljati iz Terrasna, to je dva tisoč kilometrov od tod.'
'Vem. Kaj hočeš povedati.'
'Nikoli ni živela v klanu, daleč proč od tu. Kako je lahko ona tako pomembna?'
'Tega mi ni potrebno razlagati.'
Joon je v tistem sunil metlo, da je padla na tla. Lord Genesis se je takoj zdrznil in Joon in Siara sta ostala kot vkopana.
Čez nekaj trenutkov ju je zaslepila svetloba iz hodnika. Siara si ni mogla predstavljati kako bi bilo, če bi bila na hodniku okna.
'Ti! Vidva!' lord se ni zganil, le gledal ju je.
'Jolyon Tinder Diar, kaj počneš tukaj?' Joon je zardel, Siara pa je skoraj počila od smeha ob omembi njegovega polnega imena. Sanayin obraz ni deloval jezno, le presenečeno.
'In ti...' zdaj se je pogled spremenil v precej jeznega. Siara je pogledala v tla in molila bogu, da jo udre v zemljo.
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)