Nov del!!!
Ta je mal daljši!
Upam, da vam bo všeč<33
........................................................
*i*Nadaljevanje poglavja...*i*

Minilo je že 5min, jaz pa sem še vedno tavala po hodnikih in iskala kar koli, ki bi mi povedalo kam rabim iti. Končno sem naletela na skupino, po moji oceni enako starih kot jaz. V sredini pa je stala dosti mlada ženska, po moji oceni je bila verjetno stara 25-30. V tišini sem se jim priključila. Ko je končala svoj govor o šolskih pravilih, nam je razdelila listke s tedenskim urnikom in, hvala bogu, napisanimi učilnicami zraven. Prvo uro naj bi imeli biologijo. V tišini smo odšli do razreda. Ni nas bilo veliko zato so nas razdelili le v dva razreda, ki bosta ves čas združena, razen pri kemiji, biologiji in izbirnih predmetih. In sveda na mojo srečo, je z mano v razredu tudi tista, važička, v katero sem se zaletela. Ime naj bi ji bilo Janet.

Prva ura je minila dokaj vredu, druga ura tudi, sledila je malica…Vse je bilo super! Ampak zakaj bi bilo vse enkratno, če gre lahko vse narobe! Ko je zazvonol zvonec za malico smo vsi šli ven, da bi si šli kam kupit za jest. Vsi smo se že vrnili in malicali v prostoru, ki je bil temu tudi namenjen. Vse je bilo super dokler…*i*”Kyaraaa!!!”*i* Ah, sovražim, ko me nekdo pokliče po tem imenu! *i*”Kyara! A ni tako, da živiš pri babici? Baje, da so ti starši umrli, kajne? Kakšna škoda! Čakaj ne, TI si kriva za njuno smrt! Če ne bi zbežala od doma in te ne bi iskala…bi mogoče bila še živa…!”*i* Začela se je na polno krohotati. V oči so mi privrele solze, a sem jih pogltnila. *i*”Janet, to kar pišejo po časopisih včasih ni res…in prosim raje me kliči May, razen če želiš, da te jaz začnem kako drugače klicati, verjemi ne bo ti všeč!”*i* sem ji zabrusila nazaj. Tako se je malica tudi končala.

*i*”Aleluja, končno kosilo, lačna sem kot volk!”*i* Ura je bila 13:40 kar pomeni, da je konec pouka, vsaj za danes…V jedilnici je bilo kar nabito, zato sem komaj prišla do oddelka s pladnji in priborom. *i*”Seveda! Prvi dan je! Zakaj bi bilo kaj drugega kot bolognesse!?”*i* sem si mislila. Ko sem si vse naložila, sem odšla si poiskati mizo za sedenje. In ja, zakaj bi imela kaj sreče! Vse mize so bile do zadnjega stola polne. Razen pri dekletih. Za mizo jih je sedelo 17. V središču pozornosti pa je bila seveda Janet. Vse so jo gledale kot, da je boginja, ali kaj…Zavila sem proti mizi, vendar me je Janet prestrelila s pogledam, češ, da si ne drzneš, zato sem nekaj minut samo stala sredi jedilnice in iskala prostor. In glej ga zlomka! Našla sem ga! Ampak je bil zraven, se mi zdi, mojega sošolca. Miza je bila za dva. Počasi sem se odzibala tja in previdno vprašala, če lahko prisedem, ker je vse polno. Omojbog! Moj glas je zvenel tako grozno! Fant je samo v zadregi prikimal. Usedla sem se na stol proti njega in začela jesti. Po nekaj mučnih sekundah tišine pa je spregovoril:*i*”Ti si Kyara Maybelle kajne?”*i* Ob omembi prvega imena sem se zdrznila. *i*”Hm…khm…ja…em…mislim…lahko me kličeš samo May…”*i*
*i*”Živiš sama pri babici kajne?”*i* me je vprašal. *i*”Em…ja…”*i* zelo mi je bilo nerodno… *i*”Lepo! Aja! Joj, oprosti, pozabil sem se ti predstaviti…sem Tom”*i*. *i*”Hm…okej, zdravo!”*i* Kar naenkrat mi je telefon začel zelo glasno zvoniti. Zelo vidno sem se utrašila, ga vzela v roke in se javila. Še preden sem se uspela oglasiti je oseba prekinila. Le kdo drug, kot babica! Na hitro sem se poslovila in stekla domov. To je bil porazen dan!