"Klišejsko." sem rekla. Da je nekdo popularen in nekdo nepopularen, se mi je od nekdaj zdelo čudno. Pri etiki so nas učili, da imamo vse iste pravice. Nekako se mi zdi, da to ne drži. Nekdo, ki je popularen, ima oblast nad nepopularnim. Isto kot pri politiki.

"Kako misliš?" me je začudeno vprašala.

"Ah, nič. Samo se ti ne zdi to tako kot v dobi kovin?" sem ji odgovorila. "Razslojitev? Bogatejši so bili na vrhu, revnejši spodaj. Samo da je tu po popularnosti. Pa naj bi baje živeli v svetu, kjer imamo vse iste pravice." sem začela blebetati. Rebecca me je pogledala in se začela smejati.

"Dobro razmišljaš." se je nekdo iz mize oglasil. Zdrznila sem se. Noah.

"Ja, ne znam biti tiho." sem zardela.

"Ne, sploh ne. Všeč mi je tvoje razmišljanje." mi je rekel.

Dring, dring.

"Kaj imamo na urniku zdaj?" sem vprašala Rebecco.

"Izbirne predmete. Jaz imam računalništvo, ti?"

"Zgodovina v Bakreni dobi."

Poslovili sva se. Odšla sem do razreda. Zazvonil je zvonec, a učiteljice ni bilo deset minut. Neki frajer v zadnji klopi je rekel, da bi uradno lahko gremo, a smo ga utišali. Končno, po trinajstih minutah je učiteljica stopila v razred. Imela je bujne oranžne lase, oblečena je bila v krilo, ki je bilo izdelano doma, na nosu pa je imela majhna očala. Spominjala me je na Molly Weasley z očali.

"Učenci, se opravičujem za zamudo." je hitela govoriti.

"Manjši prepir v zbornici." je na svoj zmeden način povedala. Nekateri zadaj so se nasmejali.

"No, v zvezek napišite naslov," in ga je napisala na veliko zeleno tablo. V majhni temni učilnici, ki je imela par oken, se je slišal le zvok krede. Kreda me pomirja, všeč mi je njen zvok. Mogoče zaradi tega, ker sem z njimHi porisala celo dvorišče v Brightonu. Rada sem risala ljudi. Oče mi je pomagal narisati prste, saj jih sama še nisem znala.

"Se opravičujem za zamudo," je v razred stopil Noah.

" Ja Noah, kar sedi, kjer je prostor." Bila sem presenečena, da je učiteljica osemnajstminutno zamudo tako dobro sprejela.

Noah je pogledal po razredu. Bila sta še dva prosta mesta. Zraven mene in nekega izobčenca. "Smem?" je vprašal. Zdrznila sem se, najbrž kar hudo zardela in prikimala. Zavohala sem vonj po svežem dezodorantu, ki ga je nosil tudi Harry. Pomislila sem na Harryja. Kaj dela zdaj? Vedela sem, da je cel pouk na telefonu, zato sem mu napisala sporočilo.

Rylee 10.32 Ojla, kako kaj prvi šolski dan?



Harry 10.33
Sama beda, spet prfoksa teži.

Rylee 10.33

Presneto :) Danes te pokličem po snapu

Harry 10.35 <3 <3 Pa se slišiva okoli petih?

Rylee 10.37

Okj. :** Rtm. Učiteljica me gleda, gtg



"S kom pa si pišeš?" me je vprašal Noah.

"Z bratom." sem se mu zlagala. Ni mi bilo jasno, zakaj mu nisem povedala za Harryja.

"Uh, ja, bratje so tečni. Imam mlajšega." mi je rekel. Nisem vedela, kaj mu naj odgovorim, saj ga sploh nimam.

"Jaz pa imam starejšega polbrata, ki ne živi z mano in mamo." Omojbog, kakšna lažnivka sem.



Preostanek ure sem poslušala zvok krede in pisala v zvezek. Bilo mi je žal, da sem se vpisala na ta izbirni predmet.

Preostanek dneva mi je minil zelo hitro in šesto uro sem se z Rebecco odpravila na trening. Tam je že bilo nekaj pet deklet.

"Zdravo Rylee, te moti da te kličem Lee? Ne? Super. Torej punce, pridružila se nam je Lee, naj bi znala igrati odbojko. To leto imamo veliko tekem in gledali nas bodo tudi nogometaši tako da ajde, vsak torek zjutraj imamo fitnes trening, več pa bom napisala na skupino na snapchatu. Becca, prosim dodaj v to grupo tudi Lee."

Poslušala sem jo. Bila je zanimiva kot oseba, govorila je ne da bi vmes zadihala, a malo naduta. Ves čas si je popravljala svoje dolge blond lase, ki jih je imela lično zvezane v lep konjski rep. Kavbojke so ji pristajale v piko. Imela je karirasto majico z globokim izrezom.

Trening ni bil tako naporen kot na prejšnji šoli. Dekleta so igrala precej slabše. Po treningu me je Grace z ostalimi povabila na kakav. Domov sem prišla šele ob šestih. Vedela sem, da me bo mama okregala. Potiho sem odklenila vrata. V dnevni sobi sem pričakovala dolgo mamino pridiganje, kako nisem pridna in da si tega ne bi mislila o meni. A hiša je bila prazna. Od sten se je odbijalo moje dihanje. Odšla sem v sobo in si nase dala bolj lahkotna oblačila. Na mizi sem zagledala listek.



Ojla moja Lee,

danes sem šla malo ven. Pridem pozno zvečer, okrog enajstih. Pogrej si juho, ali pa si naredi kaj drugega.

Ne čakaj me!

mami



Nasmejala sem se. Mami zmeraj bolj pogosto hodi ven. Je tudi zelo nasmejana. Ležala sem na posteljo in pogledala malo na snapchat.

Rebecca me je dodala v skupino Odbojkašice za zmeraj. Grace je napisala, da je naslednji teden tekma proti Brightonu. Malo sem se zdrznila. To pomeni, da bom videla vse prejšnje prijateljice, pa tudi sovražnice. Takoj sem hotela sporočiti Harryju, da se bova naslednji teden videla, potem pa sem se odločila, da bo to presenečenje zanj.

Odločila sem se, da odidem malo ven. Ravno sem zaprla vrata od stolpnice, ki je bila grde modre barve, ki je dajala je vtis, da ni bila pobarvana že par desetletji, ko sem na koncu ulice videla Grace in njeno prijateljico Mio. Tudi oni dve sta opazili mene. Grace mi je rekla, naj pridem k njima.

"Greva k Noahu in ostalim fantom. Greš z nama?"

Pokimala sem. Hodile smo okrog pet minut. Grace je govorila o tem, da bosta njena mama in oče odšla za en teden na Karibe in bo pripravila noro žurko. Končno smo prispele. Grace je tekla Noahu v objem. Pospešila sem korak. Gledala sem stran. Kot bi bila ljubosumna. Čeprav imam fanta, ki mi je zelo všeč.