Odposlanka lune - 6. poglavje
18
ATHRIL
Ogrlica iz brazgotin. Ki se stika v rani, ki se nikdar ne zaceli. Vsi volkodlaki so poznali zgodbo o mističnih volkodlakih z drugega sveta, z močjo uničenja. Imenovali smo jih Brazgotinarji ali Brazgotinasti volkodlaki. Neitha je ena izmed njih.
Ampak njen vonj... Oddajala je vonj Zvezdnega volkodlaka, zaradi česar smo jo vsi zamenjali za eno izmed Zvezdnikov.
Nagonsko sem naredil to, za kar so me urili med lunini. Dvignil sem nož nadnjo. Bil sem na tem, da jo zabodem, ko sem se dotaknil ogrlice. A ni me presekala tema in bolečina, kot pri ostalih Brazgotinarjih. Ne, v njej sem videl svetlobo. Tako močno, da me je zaslepila. Preden sem lahko kar koli naredil, sem nož že nagonsko zasadil v njeno meso.
Vzelo mi je sapo. Omahnila mi je v rokah. Zdaj zagotovo ni smela umreti. Takrat, ko sem prvič videl ogrlico, sem podvomil o Noxinem siju. Zdaj sem še milijonkrat bolj verjel v to, da nas bo rešila, kot sem prej, preden sem jo spoznal.
Tekel sem z trikratno hitrostjo volkodlaka. Najprej naj jo poskusijo ozdraviti človeški zdravniki. Če je ne bodo morali, jo bom odpeljal k mojemu tropu.
Prispel sem pred bolnišnico. Takoj so od povsod začeli tekati zdravniki in eden mi jo je vzel iz rok. Sploh se nisem spremenil nazaj v človeško obliko. Ko se vrnem k tropu, jih bom slišal od Becce.
V čakalnici sem sedel pet ur. Vmes sta prišla Neithina starša in se mi do neskončnosti zahvaljevala, ker sem rešil njuno hčerko. Najbrž ne bi prenesla smrti obeh hčerk v istem tednu. Zdravnikom sem natvezil, da jo je ranilo tisto, kar pač mori v gozdu in da sem jo jaz le našel. Verjeli so mi.
Ko je kirurg prišel iz operacijske dvorane in nam povedal, da je tisto nekaj zgrešilo srce le za las, se mi je odvalila skala od srca. Ne, bolj cel kamnolom.
In če pomislim, da sem jo jaz zabodel...
Ampak potem sem prebledel. Zdravnik je rekel, da sem zgrešil srce. Ni rekel, da je Neitho vse v redu in da bo okrevala.
"Se bo pozdravila?" sem tiho vprašal.
Zdravnik je pomolčal. "Ne vemo. Naredili smo, kar smo lahko."
Zdaj je od operacije pet dni, Neitha pa se še vedno ni zbudila iz nezavesti. Ves ta čas sem bil ob njeni postelji in opazoval vsak dvig njenih prsi. Njeni starši so mislili, da sem verjetno zaljubljen vanjo, da je sploh ne zapustim, ampak ni šlo za to. Preprosto nisem smel pustiti, da Noxin sij umre. Sama boginja volkodlakov jo je pripeljala na Zemljo, da bi volkodlake združila. To se ni zgodilo že od... V bistvu nikoli.
Becca ne ve, da sem jo našel. V tropu nisem bil že kakšen teden. Edino, kar me skrbi, je preobrazba. Če se preobraziš znotraj tropa, je preobrazba čisto neboleča. Če pa to storiš sam... Lahko umreš. Nihče še ni preživel več kot dveh preobrazb zunaj tropa.
In čez dva dni je polna luna.
Ogrlica iz brazgotin. Ki se stika v rani, ki se nikdar ne zaceli. Vsi volkodlaki so poznali zgodbo o mističnih volkodlakih z drugega sveta, z močjo uničenja. Imenovali smo jih Brazgotinarji ali Brazgotinasti volkodlaki. Neitha je ena izmed njih.
Ampak njen vonj... Oddajala je vonj Zvezdnega volkodlaka, zaradi česar smo jo vsi zamenjali za eno izmed Zvezdnikov.
Nagonsko sem naredil to, za kar so me urili med lunini. Dvignil sem nož nadnjo. Bil sem na tem, da jo zabodem, ko sem se dotaknil ogrlice. A ni me presekala tema in bolečina, kot pri ostalih Brazgotinarjih. Ne, v njej sem videl svetlobo. Tako močno, da me je zaslepila. Preden sem lahko kar koli naredil, sem nož že nagonsko zasadil v njeno meso.
Vzelo mi je sapo. Omahnila mi je v rokah. Zdaj zagotovo ni smela umreti. Takrat, ko sem prvič videl ogrlico, sem podvomil o Noxinem siju. Zdaj sem še milijonkrat bolj verjel v to, da nas bo rešila, kot sem prej, preden sem jo spoznal.
Tekel sem z trikratno hitrostjo volkodlaka. Najprej naj jo poskusijo ozdraviti človeški zdravniki. Če je ne bodo morali, jo bom odpeljal k mojemu tropu.
Prispel sem pred bolnišnico. Takoj so od povsod začeli tekati zdravniki in eden mi jo je vzel iz rok. Sploh se nisem spremenil nazaj v človeško obliko. Ko se vrnem k tropu, jih bom slišal od Becce.
V čakalnici sem sedel pet ur. Vmes sta prišla Neithina starša in se mi do neskončnosti zahvaljevala, ker sem rešil njuno hčerko. Najbrž ne bi prenesla smrti obeh hčerk v istem tednu. Zdravnikom sem natvezil, da jo je ranilo tisto, kar pač mori v gozdu in da sem jo jaz le našel. Verjeli so mi.
Ko je kirurg prišel iz operacijske dvorane in nam povedal, da je tisto nekaj zgrešilo srce le za las, se mi je odvalila skala od srca. Ne, bolj cel kamnolom.
In če pomislim, da sem jo jaz zabodel...
Ampak potem sem prebledel. Zdravnik je rekel, da sem zgrešil srce. Ni rekel, da je Neitho vse v redu in da bo okrevala.
"Se bo pozdravila?" sem tiho vprašal.
Zdravnik je pomolčal. "Ne vemo. Naredili smo, kar smo lahko."
Zdaj je od operacije pet dni, Neitha pa se še vedno ni zbudila iz nezavesti. Ves ta čas sem bil ob njeni postelji in opazoval vsak dvig njenih prsi. Njeni starši so mislili, da sem verjetno zaljubljen vanjo, da je sploh ne zapustim, ampak ni šlo za to. Preprosto nisem smel pustiti, da Noxin sij umre. Sama boginja volkodlakov jo je pripeljala na Zemljo, da bi volkodlake združila. To se ni zgodilo že od... V bistvu nikoli.
Becca ne ve, da sem jo našel. V tropu nisem bil že kakšen teden. Edino, kar me skrbi, je preobrazba. Če se preobraziš znotraj tropa, je preobrazba čisto neboleča. Če pa to storiš sam... Lahko umreš. Nihče še ni preživel več kot dveh preobrazb zunaj tropa.
In čez dva dni je polna luna.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Uau. No tukaj se pa začne! Res upam na kakšen ljubezenski zaplet, in RES UPAM, da bo Neitha okrevala! Super zgodba in tako doživeto pišeš, in napeto! Res svetovno! Ampak upam da Neitha ozdravi do polne lune ...... whatever, morem it, ker sem sredi matematike:)
Lp, No Name
Lp, No Name
0
Hej, NN, ti se raje posveti šoli, ko pa boš končala, pa beri. Saj ti bo gotovo ostalo še dovolj časa 😅
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Noro cool zgodbo pišeš!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG!
Jaz ne morem! Jaz sem tako navdušena! Prosimmmm novi del!
Začenjam razmišljati, da si kakšna pisateljica, ki se pretvarja, da je najstnik. Ne saj ne. Ampka OMG!
Berem...
JustLilly
Jaz ne morem! Jaz sem tako navdušena! Prosimmmm novi del!
Začenjam razmišljati, da si kakšna pisateljica, ki se pretvarja, da je najstnik. Ne saj ne. Ampka OMG!
Berem...
JustLilly
0
Moj odgovor:
rožica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
vse je slabo
Torej mam problem s staršema. Torej zame bi vsi rekl da sm ful srecna v zviljenu da mam ful fajne starse in da smo taka vesela družina. Ampak temu ni čist tko. Sj ne rečem kdaj se mamo res res fajn in takrt sm zlo srečna kdaj pa je vse slabo da mi gre cel dan na jok in zvečer se zjokam v pojstli. Torej mami včasih pije. Ima obdobje ko ne in takrat je super. Zdaj pa je spet obdobje ko skriva pijačo po sstanovanju in jaz sm že dost stara da vem kdaj je kaj pila ker se ji vidi po obnašanju. Sj ni grozno pijana mi pa to čisto nič ni všeč. Tud za očijem se vse večkrat kregata. Zdj je oči že 3 dni čist hladen in žalosten. Oba hočta to pred mano mal skrit ampak jima gre očitno bl slabo. Zdj je pa še oči najdu nek vin nekje skrit in je katastrofa. Prov otročja sta že. Recimo mami zameri in gre v sobo in ati skuha kosil in ona pol tega ne je in mi gre nasleden dan govort dda kaj zj on misl da je k je skuhal ta kosil. Pol mi zvecer ati rece bom naredu neki drudzga da ne bo presimpl da nav problemov in ja. In pač najbl slabo je to da je v hiši tok slb vibe da mi gre cel čs na jok. Vedno k se pogovarjata mi srce nabija da bo en znoru. Vem da se tud od drugih starši kregajo ampak vsi k jih js pozanm majo vsaj enga brata al pa sestro in to je pol mal lažje. Js sm pa edinka. PA še mami ma neke zdravstven težave in me je strah da ni kj narobe. Kaj nj ?? A nej se vmešam all nj rajš vse pustim prmir? A se še komu kj takega dgaja?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(311)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)