--------------------
Prejšnjič
------------------
Spakirala sem si in...

--------------------
Danes
------------------
Spakirala sem si in... Ko pogledam nazaj ogledala in bilo več.Ustrašila sem se. A sem le pomislila, da zato ker gremo je morda le izginilo. Hodila sem do po stopnicah, v roki sem držala kovček. Že sem slišala kolesca kovčka, ki se pomika po asvaltu. Ko smo kolčke že naložili v avto, smo šli se na sprehod. Ko smo se vrnili, je mama pripravila večerjo. Na hitro sem pobrskala po telefonu, za ally-evo številko. Poslala sem mu SMS.V njem je pisalo:*i*Hejla!:blush:Kako si kaj? Se na hitro dobiva, da se posloviva, če si nisi zapomnil jutri odrinemo na pot nazaj domov. Lahko pa še jutri zjutraj(ob 9.) prideš še pred apartma, da se bova poslovila.
Zala:ok_hand::rainbow::heart_decoration:*i*. Tako sva se na hitro dobila, med najinem pogovorom pa se je za nama zaslišala glasna hoja. Potem pa kot, da bi nekdo pomikal nekja težkega in bi dvignil, zmustil, dvignil, spustil. Kot, da bi nesel nekaj kovinskega. Pogleda sva za sabo. Do naju je"hodilo" ogledalo. Kako je to možno, res nevem. Prijela sem ogledalo, položila sem ga na hrbet, Morth me je začela cukati za lase, pa sem zakričala: Nehaj, dovol te imam! Res sem bila že na koncu živcev. Da je lahko eno ogledalo oz. pošast iz njega, že postalo nadležno. Kdo je to že videl? Vrgla sem ga na balkon, da mami in oči ne bi videla. Ko sem šla na balkon sem videla, da se ogledalo ni zlomilo. Vrgla sem ga čez balkon, pa čeprav sem vedela kaj to pomeni... Razletelo se je. Zvečer sem šla zgodaj spat. Potem pa sem se zbudila ob 6. Šla sem ven in počakala mamo, da smo lahko šli. Objela sem ally-a in imela kar malo solzne oči. A sem vedela, da ga lahko kadar koli pokličem. Pa smo šli domov. In potem...nisem imela toliko nesreče, še zdaj je nimam ko sem stara....
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Kako se vam je zdel zadnji del?:rainbow::blush::heart_decoration: Vam je bil všeč? Upam da! No lepo se imejte še naprej in veliko berite.
Vaša Lalallaa :space_invader::tada::alien: