Olivija se je zbudila in okoli nje je bilo vse belo, videla je pa tudi migetanje majhnih lučk. Ugotovila je, da je v bolnišnici. Ob njej sta bila mama in oče, vprašala ju je koliko časa je spala in odgovorila sta ji, da tri dni...
Počasi se ji je vse vračalo v spomin - sošolec, padec, gleženj, klop v parku, mrzla noč.

Čez noč bo morala še ostati v bonišnici, zjutraj pa bo lahko šla v šolo. Mama in oče sta jo zjutraj pobrala pred bolnišnico, z berglami je odšepala k avtu in se še zadnjič ozrla k bolnišnici. V šoli je bilo še bolj bedno kot ponavadi, Maruše še vedno ni bilo, drugi pa so jo z gležnjem rinili v ospredje. To je bilo za njo padec čez rob prepada. Čutila je, kako jo nevidna roka potiska čedalje bolj proti koncu prepada. Na sredini predzadnje je že padala proti tlom - toliko so jo izpraševali o gležnju, da je zaihtela in pobegnila na stranišče. Hotela je pobegniti in to je tudi uresničila. V obupu je skočila v prikolico neznanega poltovornjaka. Bila je tiho in čutila, da se poltovornjak premika po cesti.

Čez približno pol ure je voznik ustavil. Neznasko jo je bilo strah. Istopila je in ugotovila, da je v Italiji, to ni bilo daleč od njenega rodnega kraja, saj je živela na primorskem. A največji strah jo je pograbil, ko je voznik spet vstopil v poltovornjak in zapeljal na trajekt. Hitro je stekla za njim in se izmuznila k njenemu vozniku in ga vprašala kam gre ta trajekt odgovoril ji je da dlje na Italijansko obalo. Potem jo je še vprašal kako to, da govori po slovensko. Odgovorila mu je, da je to pač naključje, kar pa v resnici seveda ni bilo... Stekla je z trajekta in poiskala avtobusno postajo. Ko je prispel avtobus za Koper, je skočila nanj in se zahvaljevala učiteljici, ker jo je prepričala, da se vpiše na italijanščino. Tako je lahko kupila vstopnico. Po nekaj časa so prispeli. Od tukaj ni težko prišla v svoj rodni kraj.

Seveda se je doma njena mama že spet skoraj utopila v skrbeh, kako se nebi, njena hčerka je že drugič pogrešana v enem tednu... A prigovarjala si je, da je Olivija pametna in se ji ni zgodilo nič hudega. Na srečo je bergle pustila v avtu, sicer bi se v šoli nočevali iz nje. Ko je Olivija preišla domov, mame ni bilo v kuhinji. Na mizi jo je čakal listek: Ljubica! Če prideš domov, si pogrej večerjo in me pokliči. Sem na koncertu... RTM Mami. Olivija je to tudi storila. Njen brat je bil na nogometu in ati v službi. Ko jo je mama slišala je bila presrečna. Olivija je pojedla in zaspala. Se nadaljuje...