Nov del!

Še vedno sem bila jezna na mamo, ker mi je to naredila. Pri kosilu smo se dolgo pogovarjale, potem pa je prišla Daniella. Za njo sta bili še dve punci. Daniella je začela hoditi do moje mize. Pogledala je vse ki so sedeli za tisto mizo. Očitno jih je s pogledom prestrašila saj so šli takoj vsi sedet za drugo mizo. Potem je pogledala proti nam.
»O, Ta si ti. Tista neolikana punca z dovoza.« O, kakšna nesramnica je. Nisem neolikana!
»Torej, kako ti je že ime?« Me je vprašala Daniella.
»Clare.« Sem ji odgovorila, čeprav sem vedela da Emily komaj čaka da bi ji nekaj povedala,
»No, punci?« Je pogledala punci zanjo. »No, ne bodita nevljudni. Predstavita se ji.« Je rekla Daniella.
»Živjo.« Mi je rekla prva punca, zraven pa me je gledala kot da sem zvečilni, prilepljen na njene drage čevlje. » Jessica sem.« Mi je rekla kot da bi mi znotraj sebe govorila čudak si. Nasmehnila sem si ji, vendar ne prepričljivo.
»Hey, jaz pa sem Olivia.« Mi je rekla druga punca, že majceno bilj orijazno, vendar se je videlo da je igrala.
»Jessica, prosim razloži ji tisto stvar.« Je rekla Daniella Jessici.
»Dobro, ti in tvoje čudaške prijateljice morate dol z mize, ker na tej mizi vedno sedi Daniella, in še vi bi morale to vedeti.« Nam je zabičala Jessica. Videla sem da Emily počasi prikipeva. Tudi Amelia je to opazila, zato je hitro nekaj rekla vmes.
»No, Jessica. Povej Danielli, da ima ta miza še seden sedežov.« Je z mirnim glasom rekla Amelia.
»Daniella mora imeti svojo mizo.« Je hitro vmes rekla Olivia. Zdaj pa se Emily ni več dalo zadržati.
»Oprosti Daniella, ampak mi se nebo premaknile nikamor, ker mislim da ni v jedilnici nobenega pravila da je ta miza tvoja. Če hočeš se usedi za tiste stole zraven, ali pa pojdi na drugo mizo. Hvala!«
Ji je rekla Emily. Daniella je z dekletoma z dvignjeno glavo odšla.
»Sovražim jo!« Je rekla Emily.
»Očitno je.« Ji je Amelia rekla. Videlo se je da jo sovraži.
»Pozabimo nanjo. Sploh pa imama nekaj opravkov, tako da moram iti.« Sem jima rekla z mirnim glasom.
»Kaj so tvoji opravki?« Mi je rekla Amelia, Emily pa radovedno prikimala.
»Zjutraj nisem uspela urediti moje omarice, prijaviti se grem za delo v knjižnici in nalogo moram končati.«
»Lahko greva s tabo, če želiš?« Mi je rekla Amelia. Razveselila sem se. Seveda sem za!
»Seveda!« Sem jima rekla. Odpravile smo se proti moji omarici.
»Si že kaj razmišljala kaj boš naredila z njo?« Me je vprašala Emily.
»Ne.« Sem ji odvrnila. Sploh nisem še razmišljala o tem.
»Čakaj malo. Kje je Amelia?« Sem se začudila.
»Poglejte kaj sem našla v moji peresnici!« Je izza vogala priletela Amelia. Vsa vesela kot vedno.
»Našla sem bleščeče lepilne trakove! Poglej kako so luškani!« Je cvilila Amelia. Ta punca mi je všeč!
»Kaj bi brez tebe, Amelia!« Je rekla veselo rekla Emily. Na omarico smo lepile razne nalepke v oblikah metuljčkov (Ameliina zamisel) lepile bleščeče trakove in v omarico dale tablico, na katero lahko pišem.
»Omarica je čudovita!« Je cvilila Amelia.
»Res je, in hvala vama za pomoč.« Sem jima rekla. Pogledala sem na uro nad kuhinjo in ugotovila da je samo še pet minut odprto za prijave.
»Moram iti. Samo še pet minut je odprto za prijave.« Sem jima razložila.
»S tabo bova šli!« Je veselo rekla Amelia.
»No prav. Ampak hitro.« Sem jima razložila. Hodile smo po hodniku. Ni bilo veliko ljudi saj so bili še na kosilu.
»Zakaj se boš sploh prijavila za delo v knjižnici?« Me je radovedno vprašala Emily.
»Mama pravi da si moram najti nek krožek po pouku. Knjižnica ali pa tajništvo.«
»Knjižnica!« Smo rekle vse tri v en glas.
»Ampak če boš po pouku v knjižnici se ne bomo toliko časa družile.« Je rekla Amelia in nadeljevala.
»Kaj pa če bi se tudi medve prijavile?« Je rekla Amelia
»Kaj pa vem…Kaj se sploh počne tam?« Je rekla Emily.
»Z knjižničarskim vozičkom bomo zlagale knjige na police. Samo to. In še res malo učencem uporablja knjige.« Sem jima razložila in bila vesela da se bosta mogoče zame prijavile tja.
»In poglej dobro plat. Če bomo delo hitro opravile, se lahko v knjižnici pogovarjamo, beremo revije in vozimo z vozičkom. Kaj praviš, Emily?«
»Naj bo, ampak glej da se bomo zabavale!« Je rekla Emily. Vse smo se nasmejale. Končno smo prišle do tajništva. Vse tri smo se prijavile v tajništvo. Ura je bila že tri in morala sem domov. Poslovila sem se od Amelie in Emily. Šla sem ven in videla da me očka čaka. Ampak ne v avtu, kot vsi ostali. Očka stoji pred avtom! Ne morem verjeti! Nočem da vedo da je to moj očka. Videla sem da so vsi zatopljeni s svojimi telefoni. Če hitro stečem v avto in si dam mojo zasilno vrečko čez glavo, ki jo imam vedno pri sebi, me nebo nihče videl. Tekla sem kolikor hitro sem mogla. Zdele se mi je da tečem že celo žečnost. Bila sem že pri avto. Na hitro sem se hotela obrniti nazaj, če kdo gleda, ko sem nenadoma zaslišala kot da je nekdo nekaj slikal. Bila je Daniella. V rokah je imela telefon z mojo sliko zraven očka ki stoji pred avtom. Neeee!
»Poglej no glej, če ni to Clare. Clare z drzno prijateljico ki preveč odpira usta. Ja, to je ta Clare.« Je rekla Daniella z zlobnim nasmeškom. Vedela sem da bo sliko, slej ko prej objavila. Ker nisem imela Emily se mi ni niti dalo odgovarjati. Šla sem v avto. Očka je vstopil v avto in končno odpeljal.

Amelia, Clare in Emily skupaj (Prva je Clare, druga Emily in tretja Amelia)
https://image.freepik.com/free-photo/portrait-three-young-beautiful-smiling-hipster-girls-trendy-summer-clothes-sexy-carefree-women-posing-street-positive-models-having-fun-sunglasses-hugging_158538-6844.jpg

Daniella, Jessica in Olivia skupaj
https://www.wattpad.com/story/119595423?utm_source=android&utm_medium=pinterest&utm_content=share_inline_media&wp_page=reader_long_pressed_action_bar&wp_uname=fiorellastefaniacede&wp_originator=fOndsZTmeT5%2BHWR1ceyOvKrKkODWbQ6rs/r2HMO9PfbUhLDPsBYHYyGbTwL1O5ZwpGtLBj0vmgI79/dVa1B8eXo2UnF2WCpSntEuawHjjgxuAEYuj6XTmqgwFS2AVxuo


Lp,Pisateljica King
P.S. Če ste zgodbo prebrali na pišite v komentarje. Enega bom izbrala in mu posvetila nasljednjo zgodbo. Velja za vse zgodbe naprej.

Lep dan/noč še naprej!