Hoj, odločila sem se napisati eno zgodbo. Ker je poletje že blizu sem se odločila narediti bolj poletno zgodbo.:relaxed: (zaka ta emoji zgleda tak mal sppoky? Mislim ful prevelek nasmeh ma... vsaj zame)

Torej zgodba...
_______________________________

Bil je vroč poletni dan, ko sem si šla po sladoled v trgovino.

Bila sem na blagajni in stala v vrsti, ko sem ga zagledala - nekega fanta, ki je ravno plačeval na sosednji blagajni. Opazovala sem ga medtem pa v rokah mečkala zavojček z jagodno lučko. Nekaj na njem me je pritegnilo. Ni bil tak kot ostali fantje. Nekaj na njem je bilo drugače... A kaj?

Ko sem plačala, fanta ni bilo več nikjer. Skomignila sem z rameni in odšla ven skozi zadnja vrata, kjer po navadi slonim in uživam v poletnih večerih. Prišla sem do vrat in jih odprla. Potem pa sem kar poskočila! Tam je bil tisti fant, ki sem ga prej videla! Rekla sem:
»Amm... hej, kdo si pa ti?« Fant se je zdrznil in se obrnil.
»Oh, hej. Lahko... hm...prisedeš.« In res sem se usedla na robnik nasproti njga. *i*Še kar ne vem kaj je na njem drugačnega in...*i* Takrat se je obrnil in me pogledal, kot, da bi vedel, da ga opazujem. Še le takrat sem ugotovila kaj je to kar je drugačno - pegice.
»Se samo meni zdi, ali si me gledala...« je sumničavo dejal. Na svojem obrazu sem nakazala območje pegic in neprepričano izdavila: »Hm... Pegice...«
»Oh ja... Pegice...« je nekako otožno dejal in povesil pogled. V tistem hipu sem ugotovila, da je nekaj narobe.
»Si v redu?« sem sučustvovano vprašala in se presedla k njemu.
»Eee...ja. Čisto vredu sem, ja.« Sploh te ne poznam, poznam pa tak pogled sem mu rekla. »A če ti povem, me boš že enkrat pustla pri miru?« Zahahljala sem se in prikimala.
»Okej,« je začel in se vzravnav
»Enkrat sem mel punco , ne...«
»Jaaa...« sem odvrnila.
»In so pol bli še eni ko so me zafrkaval zarad pegic, ne.«
»Okeeej...« sem zopet prikimala.
»Ful velikrat rečeš ne.« Videla sem, da mu nisem v pomoč tako, da sem vprašala:
»Sam, zakaj pa so te zafrkaval?«
»Ne vem... Hej, še vedno mi nisi povedala kako ti je ime.« Segla sem mu v roko, kot bi mu čestitala in odvrnila:
»Taja sem. Me veseli, da sem te spoznala.« in se zahahljala. Nasmehnil se mi je in rekel:
»No, jaz sem pa Maks.«
_______________________________

Tole je bil en del zgodbe, ki sem jo napisala. Komentirajte, če jo naj nadaljujem.:heart::heart: