Kot otroci smo poslušali zgodbe o Zlatolaski, Sneguljčici in druge bedarije. Osebno se mi zdi, da so zgodbe ljubke in nedolžne a nekaj me je vedno zmotilo in to je identičen konec vsake zgodbe. Vedno se je končalo z *i* in živela sta srečno do konca svoji dni *i*, a kaj pomeni konec njunih dni? Smrt? Mislim, da si večina to razlaga tako, ja. Ampak poslušajte me. Kaj, če bi konec svojih dni pomenil razhod? Hah, in zdaj si predstavljajte, da sem jaz - običajna temnolasa osmošolka princesa in moja simpatija, ki mi je strla srce princ. Vas zanima kaj se zgodi *b* po *b* tistem pravljičnem času ljubezni?

Solze. Rdeče oči. Nižja samopodoba. Depresivni playlisti na Spotifyu in pogrešanje svojega crusha na prvem mestu na svoji best friend listi na Snapchatu. Ampak življenje se ne ustavi, kajne? Še vedno ga videvaš v šoli in še vedno si ga ne moreš zbiti iz glave. Najbolj pa boli. Najhuje je, da za to bolečino ne obstajajo tablete ali obliži ali sirupi ali kakršnekoli oblike zdravil pač. Tukaj je glavno in edino zdravilo čas in razum. *i* In *i* spoznanje, da pač nisi *i* ti *i* njegova usoda. Da nisi *i* ti *i* tista o kateri sanja, s katero se smeji, o kateri razmišlja, za katero diha, za katero si bi vzel čas in kateri bi dal svoje srce. In ja boli ampak tako kot bi rekla moja najboljša prijateljica - *b* move on *b*. Ne išči eye contactov, ne išči znakov naklonjenosti osebe, ki te je že prizadela. Ker zapomni si to - oseba, ki te je enkrat prizadela te bo prizadela še drugič, tretjič, četrtič... Skratka dokler ji boš dovolil opravljati potek tvojega življenja in počutja. In oseba, ki te hoče te bi naredila, da se bi počutil zaželeno. Trudila se bi zate. In, če to ne počne - čeprav spoznanje boli jo P.U.S.T.I. Okej? To zdaj pišem na koncu maja. Mesca *i* ljubezni *i* in oh in sploh in še v PILu boš zasledil članke o tem in ja, v tem mesecu je težko prebolevati. Prekleto težko, ko pa te obdajajo zaljubjenci in srčki. Ampak vse enkrat mine in tudi to bo. Tudi ta rana, čeprav ni fizična se bo pozdravila. In nekega dne se boš spraševal čemu vse te solze in čas. Zato pa sem tukaj jaz. Da ti dokažem, da obstaja sreča *i* in *i* upanje po koncu svojih dni.

*****


Srkala sem jagodni shake iz papirnate slamice v McDonaldu in zasanjano zrla nekam v daljavo skozi okno na avtocesto. Najboljša prijateljica Hana je pomakala pomfri v smetanovo omako ter se smilila sama sebi.
"Prav dobra bom. Prav dobra. Me slišiš, Mia? PRAV DOBRA *b* NE *b* ODLIČNA! Mami me bo UBILA"
Ob drami, ki jo je povzročila se je nekaj ljudi radovedno obrnilo v najino smer. Na Hanino dramo sem bila navajena. Bila je pač del nje. Imela sem jo rada in zato sem pač lahko potrpela. Poleg tega pa je prav dobro ZELO DOBRA ocena.
"Oh, ta slamica je shit."
Sem se namrščila, ko je papir, ki je bil malo prej slamica razpadal v mojih ustih. Pokimala je ter vstala.
"Grem po novo."
In že je ni bilo več. Prižgala sem telefon in kliknila na Snapchat. Seen, opened. Auč. Sem pomislila. Niti ne trudi se ne. Nekje v prsnem košu me je zabolelo in izklopila sem telefon. Nisem mogla gledati njegovega avatarja pod katerim je pisalo da je Online a mi ni odgovoril. Stavila bi, da svoj dragoceni čas posveča neki drugi punci in ji pošilja snepe, ki jih je pred mescem dni meni. Pogoltnila sem cmok, ki se mi je nabral v grlu in v tistem trenutku sem želela iti le domov v svojo posteljo kjer bi lahko jokala, poslušala glasbo in kričala v vzglavnik. Ali mi ni rekel, da se, njegova simpatija, ha? V tistem je nazaj prišla Hana ter prisedla. Podala mi je novo slamico in spet sem se posvetila pijači.
"Kakšna misliš, da je?"
Sem žalostno vprašala najboljšo prijateljico. Presedla se je ter me zmedeno pogledala v oči.
"Kdo? Misliš njegova nova?"
Potrto sem prikimala in Hana je brezskrbno skomignila.
"Ne vem in me ne zanima. Vem le, da bo obžaloval svojo odločitev kajti TI si super kjut in lepa in vse pa še prijazna si. Itak pa je kreten. Pozabi ga. Ne zasluži si te."
Je dejala in to je bilo vse, kar sem potrebovala. Hvaležno sem se ji nasmehnila ona pa me je objela. Mogoče mi je še vedno všeč a nikoli več ne bi bila z njim. Naenkrat je Hani zažarel obraz.
"Mia veš kaj?"
"Mm?"
"Predstavljaj si, da ta tvoj slamica. VEDNO boš našla novo ko bo stara fuč, okej?"
Zahihitala sem se in pokimala.