Opazovala sem mami kako je gnetla testo za cimetove piškote. Po vsem stanovanju je dišalo po božiču. Globje sem se zakopala v objem svojega volnenega puloverja, ki je dišal po vanilijevem mehčalcu. Kostanjevo rjavi lasje so mi zakrivali pogled na mami v že precej umazanem belem predpasniku. Njen nasmeh je sporočal, da bo kmalu končala. Zadovoljno je poskusila testo in sinje modre oči so ji zasijale.
"Katarina, poskusi in mi povej kako je!"
Me je povabila. Lenobno sem vstala z oblazinjene klopi ter se primajala točno k njej. Poskusila sem testo, ki je bilo odlično a sem vseeno naredila grimaso kot, da nameravam bruhati.
"Blah, mami to pa je slabo!"
Sem se pretvarjala mami pa je le nasmejano pokimala.
"Prav, potem pa bo vse zame haha!"
In posodo z testom pohlepno objela.
"Ne, ne mami hec je bil! Super je, tako kot vedno!"
"Vem, miška!"
Je nasmejano dejala jaz pa sem le zavila z očmi.
"Oči, boš tudi ti poskusil?"
Sem ga vprašala. Sedel je na fotelju in bral nekaj na svojem telefonu. Zaslon je modro osvetljeval njegov namrščen obraz na katerem so slonela velika očala.
"Hm... Okej... Pridem."
Je dvignil pogled izza ekrana ter se nama nasmehnil. V tistem je v kuhinjo priplesala moja mlajša sestra Sara.
"Kaj počneta?"
Naju je z mamo vprašala ter s svojim nedolžnim pogledom pogledala izza pulta, ki ji je segal komaj do pegastega noska.
"Z mami bova naredili bananino juho."
Sem odgovorila ter naredila kretnjo s katero sem nakazala, da bo perfektna.
"Iv! Nehaj se lagati! Diši po cimeetuuu!"
"Ja, prav imaš Sarči, s tvojo sestro delava cimetove piškote... No, sama jih delam Katarina mi samo pomaga s svojimi mnenji."
Ji je razložila mami ter mi pomežiknila, Sara pa se je zapodila v moje noge ter se jih tesno ovila.
"Nosi me."
Me je prosila jaz pa sem odkimala. Že res, da je stara štiri a se mi v tistem trenutku res ni ljubilo.
"Pa saj si velika pa močna pa... Pa pametna, pa vse... Pa v devetem razredu!"
Me je prosila. Ponovno sem odkimala ter iz omare potegnila modelčke za piškote.
"Katka nooo!"
"NE Sara."
Se nisem dala v tistem pa je v kuhinjo prišel oči. Hitro je poskusil testo ter pokimal.
"Zelo okusno testo punci."
Naju je z mamo pohvalil in mamo objel okoli ramen.
"Joj, vidva zdaj ni časa... Rabimo piškote!"
Sem ju predramila. Mami me je nagajivo pogledala.
"Ko boš ti imel fanta pa..."
"Saj ga ima, ima ga, Gabra!"
Je vzkočila Sara jaz pa sem jo jezno dvignila od tal, da sta se najina nosova srečala.
"Ne pa ne!"
Sem zakričala.
"Veš Sara, to, da imaš simpatijo ne pomeni, da sta osebi par."
Je razložil oči.
"Točno tako."
Sem dahnila. Samo simpatija.